Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije

 

Zbirni podatki čistopisa:
Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 44-2784/1996, stran 3847
Datum objave: 9.8.1996 Veljavnost: od 10.8.1996
Podatki o tej verziji čistopisa:
Zadnja sprememba, upoštevana v čistopisu: Uradni list RS, št. 105-5247/2007, stran 14302
Datum objave: 19.11.2007 Veljavnost: od 20.11.2007
Opis spremembe: Aneks št. 3.

Besedilo

 

OBLIGACIJSKE DOLOČBE

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S to kolektivno pogodbo stranki določita pravice in obveznosti
ter odgovornosti pogodbenih strank in podjetij na področju
delovnih razmerij, plač, drugih osebnih prejemkov ter povračil
stroškov v zvezi z delom, položaj sindikata v podjetju,
obveščanje in soupravljanje v podjetju ter pravice delavcev do
varovanja osebnih podatkov.


II. VSEBINA IN VELJAVNOST KOLEKTIVNE
POGODBE

2. člen

S kolektivno pogodbo so opredeljene obligacije med podjetji
premogovništva Slovenije in delodajalcem.


3. člen

Sklenjena kolektivna pogodba velja za vsa podjetja v dejavnosti
premogovništva Slovenije in za vse zaposlene v teh podjetjih, če
trajno opravljajo dela na območju Republike Slovenije.


4. člen

Za direktorje in delavce s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o
zaposlitvi, za čas njene veljavnosti, ne veljajo določbe od 88.
do 138. člena te kolektivne pogodbe ter tarifna priloga k tej
kolektivni pogodbi, druge določbe pa veljajo, če ni njihova
uporaba izrecno izključena s pogodbo o njihovi zaposlitvi.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali
počitniškem delu.

Izraz "delavci" v tej kolektivni pogodbi pomeni delavce, ki so
sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Kadar je v tej kolektivni pogodbi kot osnova za določanje plač
in drugih prejemkov iz delovnega razmerja določena povprečna
mesečna plača na zaposlenega, povprečna plača ali povprečna
plača v preteklem trimesečju v gospodarstvu Republike Slovenije
se le-ta nadomesti s povprečno letno plačo v Republiki
Sloveniji, vendar največ do višine, ki se ne všteva v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo
prispevkov za socialno varnost.


5. člen

Ta kolektivna pogodba velja do konca leta 2000.

Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece
pred potekom roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba ni
odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.


6. člen

Tarifna priloga, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe velja
do 31. 12. 1996. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje
do 30. 11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se ji
veljavnost podaljša do sprejema nove.


7. člen

Zakon, splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in socialni
sporazum se neposredno uporabljajo, če ta kolektivna pogodba
posamezne vsebine ne ureja drugače ali če je dodatno ne
konkretizira.

Stranki soglašata, da predstavlja obseg pravic delavcev, določen
z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in
socialnim sporazumom, spodnjo mejo teh pravic.


III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN
REŠEVANJA SPOROV

1. Pozitivna izvedbena dolžnost

8. člen

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima
na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in
spoštovanje njenih določb.


2. Negativna izvedbena dolžnost

9. člen

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki
bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne po-
godbe.


3. Urejanje specifične vsebine

10. člen

Stranki kolektivne pogodbe soglašata, da se specifična vsebina,
ki je ne ureja ta kolektivna pogodba, uredi s podjetniškimi
kolektivnimi pogodbami.


4. Sklenitev, spremembe ali dopolnitve
kolektivne pogodbe

11. člen

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo
katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti
kolektivne pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo
oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev
kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo
zahtevo v pisni obliki.

Drugi stranki sta se dolžni do predloga opredeliti v 30 dneh.

Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev
kolektivne pogodbe ali se do predloga ne opredeli v 30 dneh,
stranka - predlagateljica začne postopek pred komisijo za
pomirjevanje.

Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, se
smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne
pogodbe.


5. Reševanje kolektivnih sporov

12. člen

Za spor med strankama kolektivne pogodbe gre v primeru, če se ne
sporazumeta o

- sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe,

- enotni razlagi in uporabi kolektivne pogodbe in

- o ukrepih za reševanje spornih primerov.

Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, naštetih v
prejšnjem odstavku, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi
pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni
svet.

Stranka, ki hoče nespremenjeno kolektivno pogodbo, lahko spor o
izvršenih kršitvah pogodbe s strani nasprotne stranke predloži
sodišču, ki je pristojno za reševanje delovnih sporov.


6. Sestava komisije za pomirjevanje

13. člen

Komisija za pomirjevanje šteje pet članov, od katerih imenujejo
predstavniki delodajalca dva člana, predstavnika delojemalcev pa
po enega člana.

Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot
petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih ali javnih
delavcev.

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni člane komisije imenovati
najkasneje v osmih dneh od prejema zahteve, ti pa v naslednjih
treh dneh predsednika komisije.


7. Postopek pomirjevanja

14. člen

Postopek pomirjevanja se začne na pisno obrazloženo zahtevo
katerekoli stranke.

Komisijo sklicuje in vodi predsednik.

Stranki kolektivne pogodbe sta komisiji za pomirjevanje dolžni
zagotoviti vse podatke o izvajanju kolektivne pogodbe in vso
strokovno pomoč.

Vsaka pogodbena stranka nosi svoje stroške pomirjevanja, skupne
stroške pa si stranki delita.

Postopek pomirjevanja pogodbeni stranki uredita s poslovnikom
komisije za pomirjevanje.


8. Arbitražni svet

15. člen

V primeru, da se pogodbeni stranki ne sporazumeta o razlagi,
sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe in drugih
ukrepih za reševanje spornih situacij, odloči o spornih
vprašanjih arbitražni svet. Pobudo za oblikovanje arbitražnega
sveta lahko da vsaka izmed pogodbenih strank. Pobuda mora biti
podana v pisni obliki z navedbo spornega vprašanja. Stranka, ki
da pobudo, je dolžna hkrati imenovati člane arbitražnega sveta,
ki jo bodo zastopali.

Arbitražni svet šteje pet članov, od katerih imenujejo
predstavniki delodajalca dva člana in dva namestnika,
predstavnika delojemalcev pa po enega člana in enega namestnika,
predsednika in njegovega namestnika pa imenujeta stranki
sporazumno.

Člane arbitražnega sveta določita pogodbeni stranki iz vrst
priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.

Arbitražni svet deluje po poslovniku.

Vsaka stranka nosi svoje stroške arbitražnega postopka, skupne
stroške pa si stranke delijo.


9. Učinki pomirjevanja in odločitev arbitražnega
sveta

16. člen

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno
izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če
stranki ne imenujeta članov komisije za pomirjevanje oziroma, če
člani ne imenujejo predsednika komisije.

Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki. Če je
pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni
svet.

Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev
arbitražnega sveta dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma
nadomešča določbe, ki so z njo v nasprotju.


10. Razlaga kolektivne pogodbe

17. člen

Pogodbeni stranki imenujeta strokovno komisijo za razlago
kolektivne pogodbe.

Komisija za razlago šteje pet članov, od katerih imenujejo
predstavniki delodajalca dva člana, predstavnika delojemalcev pa
po enega člana. Predsednika imenujeta pogodbeni stranki
sporazumno. Vsaka pogodbena stranka lahko v postopek priprav
vključi tudi zunanje strokovne sodelavce, vendar le kot
konzultante.

Sporazumno sprejeta razlaga je obvezna za vse pogodbene stranke,
ki so dolžne v osmih dneh o razlagi obvestiti uporabnike
kolektivne pogodbe.

Komisija deluje po poslovniku.


11. Spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe

18. člen

Pogodbeni stranki redno spremljata izvajanje te kolektivne
pogodbe po sprejeti metodologiji spremljanja, ki jo oblikujeta
sporazumno ob uveljavitvi kolektivne pogodbe.

Neposredni nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe vršita
pogodbeni stranki preko svojih oblik organiziranosti.


19. člen

Podjetja so dolžna podatke o izvajanju kolektivne pogodbe redno
in v postavljenih rokih posredovati strankam pogodbe.

Pogodbeni stranki imata pravico vpogleda v vse podatke, ki so v
zvezi z izvajanjem te kolektivne pogodbe.

Preprečevanje vpogleda v podatke o izvajanju kolektivne pogodbe,
njihovo prikrivanje ali dajanje lažnih podatkov je kršitev te
kolektivne pogodbe.


12. Posledice kršitev pravic in dolžnosti strank

20. člen

Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to
kolektivno pogodbo, lahko druga stranka od nje odstopi.

Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v
roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev.

Po izvršenem odstopu lahko vsaka stranka zahteva uvedbo postopka
za sklenitev nove kolektivne pogodbe.


NORMATIVNE DOLOČBE

I. DELOVNA RAZMERJA

1. Sklenitev delovnega razmerja

21. člen

Organizacijo podjetja, sistemizacijo delovnih mest z nomenklaturo
nazivov za skupine delovnih mest oziroma delovna področja, enotne
zahteve glede strokovne izobrazbe, način vrednotenja delovnih
mest in druge pogoje, potrebne za zasedbo delovnih mest, se
določi v podjetju v posebnem aktu po opravljenem postopku
skupnega posvetovanja s svetom delavcev in po predhodnem pisnem
mnenju sindikata podjetja.


22. člen

Delavec sklene delovno razmerje za delovno področje, določeno v
sistemizaciji delovnih mest, za katero izpolnjuje predpisane
pogoje.

Za delo v jami se lahko sprejme v delovno razmerje le delavec, ki
je star najmanj 18 let in ki z zdravniškim spričevalom dokaže, da
izpolnjuje psihofizične in zdravstvene zahteve za delo v jami.

Pri zaposlitvi invalidnih oseb ima prednost kandidat, ki je
postal invalid pri izvajanju praktičnega dela v zvezi s pripravo
na poklic.


23. člen

Rudar, ki je končal rudarsko šolo pred dopolnitvijo 18 let
starosti, ki je poseben pogoj za delo v jami, se v skladu s
potrebami podjetja zaposli do izpolnitve predpisane starosti na
zunanjih delih ali pa se mu do dopolnjenega 18. leta starosti
podaljša čas praktičnega usposabljanja na šolskih deloviščih.


24. člen

S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oziroma nastopom dela delavec
pridobi vse pravice in obveznosti, ki mu pripadajo v zvezi z
delovnim razmerjem.

Preden nastopi delo, mu je potrebno omogočiti, da se seznani z
vsebino kolektivne pogodbe in drugimi akti podjetja, ki urejajo
pravice, obveznosti in odgovornosti.


2. Poskusno delo

25. člen

Pogoj za ohranitev delovnega razmerja je uspešno opravljeno
poskusno delo.

Poskusno delo traja:

- za vsa delovna mesta, ki se opravljajo pod zemljo - od 3 do 6
mesecev,

- za zunanja delovna mesta od I. do III. tarifne skupine - 1
mesec;

- za zunanja delovna mesta IV. tarifne skupine - 2 meseca;

- za zunanja delovna mesta V. tarifne skupine - 3 mesece;

- za zunanja delovna mesta VI. tarifne skupine - 4 mesece;

- za zunanja delovna mesta VII. do VIII. tarifne skupine - 6
mesecev.

Poskusno delo mora biti določeno v sistemizaciji delovnih mest.
Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce-pripravnike.


3. Uvajanje delavca v delo v premogovniku

26. člen

Delavca, ki je sklenil delovno razmerje v podjetju in je prvič
razporejen na delo v jami, je treba postopoma, najmanj pa 15 dni,
uvajati v delo pod neposrednim vodstvom in nadzorom delavca, ki
ga določi pooblaščeni delavec organizacijske enote ali od njega
pooblaščena oseba.

Čas uvajanja se delavcu šteje v poskusno delo.



4. Pripravništvo

27. člen

Dolžina trajanja pripravniške dobe je;

- za dela IV. in V. stopnje 6 mesecev

- za dela VI. stopnje 9 mesecev

- za dela VII. stopnje 12 mesecev

razen, če posebni predpisi za poklice v rudarstvu ne določajo
drugače.

Pripravniška doba iz predhodnega odstavka se ustrezno podaljša za
čas daljše opravičene odsotnosti z dela nad 30 dni.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je z
izobraževanjem ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo
izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.


II. RAZPOREJANJE DELAVCEV

28. člen

********************

Se ne uporablja v celoti (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

Delavec je razporejen z razporeditveno odločbo na delovno mesto v
okviru delovnega področja v pogodbi o zaposlitvi, za katerega je
sklenil delovno razmerje. Razporeditvena odločba je sestavni del
pogodbe o zaposlitvi.

Delavec je lahko zaradi potreb delovnega procesa in organizacije
dela razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji
delavčeve strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja
in sposobnosti.

********************


1. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti
za opravljanje del in postopek ugotavljanja
pričakovanih rezultatov del

29. člen

********************

Se ne uporablja v celoti (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

Postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti ter postopek
ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela začne direktor ali od
njega pooblaščeni delavec na podlagi dokumentacije, ki mora
izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni
delavčeve prisotnosti na delu v zadnjih šestih mesecih.

O začetku postopka iz predhodnega odstavka je potrebno obvestiti
sindikat, katerega član je delavec.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre
za postopek preverjanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela
na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v strokovno dokumentacijo,
na podlagi katere je bil postopek začet. Direktor ali od njega
pooblaščeni delavec mora z delavcem opraviti razgovor in mu dati
možnost, da se izreče o navedbah.

O tem razgovoru je potrebno voditi zapisnik.

********************


III. PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH ZARADI
NUJNIH OPERATIVNIH RAZLOGOV V PODJETJU

30. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavcu, ki je po določilih te kolektivne pogodbe opredeljen kot
presežni delavec, ne more prenehati delovno razmerje, dokler mu
ni zagotovljena ena izmed pravic iz dela, ki mu jo zagotavlja
zakon in ta kolektivna pogodba.)

********************


31. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Kot presežni delavec se smatra vsak delavec, oziroma vsi tisti
delavci, katerih delo v podjetju ni več potrebno začasno za
največ 6 mesecev ali trajno zaradi kateregakoli v tem členu
navedenega razloga ali vzroka, in sicer:

- zmanjševanja proizvodnje;

- ukinjanja dela delovnega procesa;

- reorganizacije delovnega procesa in poslovanja podjetja;

- uvajanja tehnoloških izboljšav, ki zmanjšujejo potrebo po
številu delavcev;

- ekonomskih težav in

- ugotovitve prezaposlenosti oziroma viška delavcev, katerih delo
ne bi bilo več potrebno že ob sedanji nespremenjeni tehnologiji,
vrsti in količini proizvodnje, če bi bili organizacija dela in
storilnost optimalni.)

********************


1. Postopek za ugotavljanje presežnih delavcev

32. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Direktor podjetja ugotovi obstoj oziroma nastanek presežnih
delavcev.

Direktor obvesti o nastanku presežnih delavcev organ upravljanja
in sindikat podjetja in kolikor gre za trajne presežne delavce
večjega števila, v roku 30 dni pred nastopom prenehanja potreb po
delu delavcev, tudi zavod za zaposlovanje.

Iz obvestila organu upravljanja in sindikatu morajo izhajati
razlogi za prenehanje potreb po delu, število in kategorije
delavcev, ki bodo verjetno zajeti med presežke ipd.

Za razreševanje problematike presežnih delavcev se imenuje
petčlanska komisija, ki jo sestavljata 2 člana organa
upravljanja, 2 predstavnika sindikata podjetja oziroma
organizacijske enote in predstavnik kadrovske službe.

Komisija določi, kateri ukrep bo uporabljen, če gre za začasne
ali trajne presežne delavce.

V primeru, ko gre za trajne presežne delavce, mora organ
upravljanja sprejeti program za razreševanje presežnih delavcev,
v katerem določi ukrepe za preprečitev in omejitev števila
preseženih delavcev ter pravice, ki bodo tem delavcem
zagotovljene ipd.)

********************


2. Začasni presežni delavci

33. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Kot začasni presežni delavec se smatra tisti delavec, ki mu
začasno, največ pa za čas šestih mesecev, ni mogoče zagotoviti
dela.

Z odločitvijo, da je opredeljen kot začasni presežni delavec,
mora biti delavec seznanjen najmanj 3 dni pred izdajo ustreznega
sklepa.)

********************


34. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(V primeru, ko gre za začasne presežne delavce, se le-ti rešujejo
z:


1. razporeditvijo na drugo delovno mesto v podjetju ali izven
podjetja;

2. prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo;

3. uvedbo dela s skrajšanim delovnim časom in

4. zagotovitvijo nadomestila plače za čas čakanja na delo.)

********************


35. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavca, katerega delo začasno ni potrebno, se razporedi na
drugo delovno mesto najdalj za čas šestih mesecev, in sicer na
delovno mesto, za katero se lahko zahteva eno stopnjo nižja
strokovna izobrazba, kot se zahteva za delovno mesto, na katerem
je delavec delal, preden je postal začasni presežni delavec.

Delavca pa se lahko razporedi za čas iz prejšnjega odstavka tudi
v drugo organizacijo ali k drugemu delodajalcu na delovno mesto,
za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna
izobrazba, kot se zahteva za delovno mesto, na katerem je delavec
delal, preden je postal začasni presežni delavec.)

********************


36. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavca se napoti na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, če se
z njo v kratkem času doseže potrebna usposobljenost za prosta
delovna mesta.

Višino nadomestila za čas prekvalifikacije oziroma
dokvalifikacije določa ta kolektivna pogodba.)

********************


37. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavec lahko dela tudi krajši delovni čas od polnega.

Krajši delovni čas se lahko uvede za posameznika, za delavce na
določenem delovnem mestu, za določeno organizacijsko enoto ali
celo podjetje.

Plača delavca, ki dela skrajšan delovni čas, je določena v tej
kolektivni pogodbi.

Skrajšani delovni čas po tem členu se šteje za polni delovni
čas.)

********************


38. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavca se napoti na čakanje na delo za čas največ šestih
mesecev in se mu za ta čas zagotovi nadomestilo plače v višini,
ki jo določa ta kolektivna pogodba.)

********************


39. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Pri določitvi ukrepa iz 34. člena te kolektivne pogodbe in
izbiri, kateri delavec je začasni presežni delavec, se upošteva:

1. delovno uspešnost, ki jo oceni neposredno nadrejeni vodja.
Prednost za ohranitev dela ima delavec z boljšo oceno uspešnosti;

2. strokovna izobrazba, pri čemer ima prednost delavec z večjo
strokovno izobrazbo;

3. delovna doba, pri čemer ima prednost delavec z daljšo delovno
dobo;

4. zdravstveno stanje;

5. socialne razmere, v katerih delavec živi, pri čemer se
upošteva dohodek na člana družine. Prednost ima delavec s
slabšimi socialnimi razmerami.)

********************


40. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Odklonitev kateregakoli ukrepa iz 34. člena te kolektivne
pogodbe s strani delavca ima za posledico prenehanje delovnega
razmerja.)

********************


3. Trajni presežni delavci

41. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Za trajne presežne delavce se smatra tiste delavce, za katere
direktor ugotovi, da jim trajno ne bo mogoče zagotoviti dela v
podjetju, niti s pomočjo razporeditev, niti z možnostjo
prekvalifikacije ali dokvalifikacije in da tudi ni možno
delovnega procesa organizirati z enakim številom delavcev s
skrajšanim delovnim časom.)

********************


42. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavcem, ki so postali trajni presežni delavci, se zagotovi s
programom za razreševanje presežnih delavcev:

1. ponudbo zaposlitve v drugi organizaciji ali pri drugem
delodajalcu z ustreznim delom za nedoločen čas;

2. dokup zavarovalne dobe zaradi uveljavitve pravice do
upokojitve, če delavcu manjka do izpolnitve pogojev za upokojitev
največ do 5 let delovne dobe;

3. pomoč za začetek samostojne dejavnosti (kmetijstvo, obrt,
podjetništvo ipd.).)

********************


43. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavcem, katerim preneha delovno razmerje kot presežnim
delavcem in ki so bili v podjetju zaposleni najmanj dve leti,
pripada odpravnina v višini najmanj polovice delavčeve povprečne
skupne mesečne neto plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto
dela v podjetju.

Presežnim delavcem morajo biti odpravnine izplačane najkasneje do
izteka roka po katerem mu pripada nadomestilo plače za presežne
delavce.

Do odpravnine iz prvega odstavka ni upravičen delavec, ki mu
podjetje v okviru programa razreševanja presežnih delavcev
zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji ali pri
delodajalcu, dokupi delovno dobo ali mu izplača odpravnino po 46.
členu te kolektivne pogodbe.)


********************


44. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v podjetju,
preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti
sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge ali tretje alinee 47.
člena začne teči, ko se delavec vrne na delo, za delavce iz
četrte alinee pa po izteku mandata oziroma podaljšane imunitete
po 155. členu te kolektivne pogodbe.)

********************


45. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(V času iz prejšnjega člena delavcu pripada nadomestilo plače v
višini, ki je določena v tej kolektivni pogodbi. Če delavec v tem
času opravlja delo, mu pripada plača po dejanskem delu.

Če delavcu po sporazumu preneha delovno razmerje pred iztekom
šestmesečnega roka, delavcu pripada celotni znesek nadomestila
plače.)

********************


46. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Podjetje se zaradi nastalih presežkov lahko dogovori z delavci o
odločitvi za sporazumno prenehanje delovnega razmerja z
odpravnino.Višino določi organ upravljanja podjetja, s predhodnim
soglasjem sindikata podjetja.

Natančnejši pogoji izplačila odpravnine za sporazumno prenehanje
delovnega razmerja, so predmet pismenega sporazuma o prenehanju
delovnega razmerja.

Delodajalec mora pismeno opozoriti delavca na posledice
prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem v zvezi s
pravicami za primer brezposelnosti, in sicer da ne more
uveljaviti pravice do denarnega nadomestila iz naslova
brezposelnosti.)

********************


47. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delovno razmerje presežnemu delavcu ne preneha:

- v času služenja vojaškega roka;

- v času, ko je odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi
poškodbe pri delu ali bolezni;

- delavki v času nosečnosti, med porodniškim dopustom in dopustom
za nego otroka oziroma delavcu, ki koristi pravice iz naslova
materinstva;

- sindikalnemu zaupniku in članu organa soupravljanja, obema v
času opravljanja funkcije in še dve leti po prenehanju
opravljanja funkcije;

- enemu od zakoncev zaposlenih v podjetju.

Samo s soglasjem delavcev lahko preneha delovno razmerje:

- delavcu z manj kot enim letom delovne dobe;

- delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na
Zavodu za zaposlovanje;

- delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let
starosti ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju;

- obema zakoncema.)

********************


48. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavcu - invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko
upokojitev, lahko preneha delovno razmerje, kot presežnemu
delavcu, le z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev
delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v
drugi organizaciji ali pri delodajalcu.

Dokler se delavcu iz prejšnjega odstavka ne zagotovi ustreznega
delovnega mesta, se mu lahko odredi čakanje na delo. V tem času
ima delavec pravico do nadomestila plače v višini denarnega
nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu po
predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti.)

********************


49. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev
manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno
razmerje, kot presežnemu delavcu, le:

1. če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe;

2. če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova
zavarovanja za primer brezposelnosti vse do izpolnitve pogojev za
upokojitev;

3. če se mu z njegovim soglasjem zagotovi pravica do ustrezne
odpravnine po lastni izbiri med odpravnino iz
43. člena in odpravnino iz 46. člena te kolektivne pogodbe.)

********************


50. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavci, ki postanejo začasni ali trajni presežni delavci,
morajo sprejeti sklep z navedbo za kakšen presežek gre ter z
navedbo ukrepa, ki bo uporabljen oziroma z navedbo časa, kdaj jim
bo prenehalo delovno razmerje.)

********************
********************

Razlaga (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

Sklep izda direktor. Izdaja sklepa ni potrebna v primeru, ko je
po sklepu organa upravljanja uveden skrajšan delovni čas za vse
zaposlene v organizacijski enoti ali v podjetju kot celoti.

********************


4. Kriteriji za določanje delavcev, ki bodo uvrščeni med
presežne delavce

51. člen

Za ugotovitev prenehanja potreb po delu posameznih delavcev se
določajo naslednji izločitveni kriteriji:

1. delovna uspešnost

a) delovna disciplina,

b) kakovost dela,

c) količina dela,

d) samostojnost,


e) odnos do delovnih sredstev;

2. izobrazba;

3. delovne izkušnje

a) skupna delovna doba,

b) delovna doba v podjetju,

c) delovna doba na sedanjem delovnem mestu;

4. zdravstveno stanje;

5. socialno stanje.


52. člen

Merila za uporabo posameznih kriterijev iz prejšnjega člena so
določena v metodologiji za ugotavljanje presežnih delavcev.


53. člen

********************

Razlaga (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo
vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče
medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Presežni delavci se
določajo v okviru organizacijskih enot (delovne enote, obrati).

Kriteriji za določitev presežnih delavcev bodo uporabljeni v
primeru, ko na istem delovnem mestu oziroma delovnem področju
dela več delavcev, ali ko je več delavcev z isto stopnjo
strokovne izobrazbe oziroma z enako usposobljenostjo postalo
presežek.

********************


54. člen

Zoper sklep o določitvi presežnih delavcev imajo delavci pravico
do ugovora.


5. Arbitražna komisija v postopku reševanja presežnih
delavcev

55. člen

Če organ upravljanja podjetja sprejme program razreševanja
presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in
predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu
je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži
postopek pred arbitražno komisijo.

Program je dokončen, ko arbitražna komisija o njem odloči.


56. člen

Arbitražno komisijo sestavljata dva predstavnika podjetja, dva
predstavnika sindikata in predsednik, ki ga obe strani imenujeta
sporazumno.

Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna
stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog
stranke pristojno sodišče za delovne
spore.


IV. DELOVNI ČAS

57. člen

Delovni čas delavcev traja 40 ur na teden.

Delovni teden ima pet delovnih dni z 8-urno delovno obveznostjo.

Delovni čas se lahko razporedi tudi drugače, in sicer z uvedbami
turnusov in dnevnega gibljivega delovnega časa. Pri uvedbi
turnusa mora biti upoštevan 24-urni tedenski počitek.

Delavec je dolžan delati v delovnem času, ki je določen v pogodbi
o zaposlitvi.


58. člen

Direktor lahko med letom prerazporedi delovni čas vsem delavcem
ali delavcem posameznih delov podjetja, če to zahteva
organizacija dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev in če
nastopijo izjemne okoliščine (prekinitev dobave električne
energije, okvare naprav, strojev, zasutja delovišč, pomanjkanje
surovin in rezervnih delov).

S to prerazporeditvijo pa ne sme biti presežena 40-urna delovna
obveznost.


59. člen

Direktor lahko odloči, da morajo delavci poleg primerov, ki jih
določa zakon, delati preko polnega delovnega časa še v naslednjih
primerih:

- zaradi zagotovitve zadostnih količin premoga za potrebe
energetskih objektov;

- zaradi nenadne odsotnosti delavca na delovnem mestu, ki ne more
ostati nezasedeno zaradi potreb proizvodnega procesa ali iz
varstvenih razlogov in zaščite premoženja.

Delo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če je delo
mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela,
razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali
zaposlitvijo novih delavcev.

Delo preko polnega delovnega časa sme trajati največ
8 ur na teden, 20 ur na mesec oziroma 180 ur na leto.

Delo preko polnega delovnega časa po tem členu se šteje kot
poseben delovni pogoj.


V. LETNI DOPUST IN ODSOTNOSTI Z
NADOMESTILOM IN BREZ NADOMESTILA PLAČE

1. Letni dopust

60. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Letni dopust za zunanje delavce traja najmanj 18 delovnih dni,
za jamske delavce pa najmanj 24 delovnih dni v enem koledarskem
letu, ne glede na to ali dela delavec poln ali krajši delovni čas
od polnega. Osnova za določitev dopusta jamskih delavcev je
razporeditvena odločba za delovno mesto, na katerem se šteje
zavarovalna doba s povečanjem.)

********************

Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu preteče šest mesecev
nepretrganega dela v podjetju.

Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni pogojev iz
prejšnjega odstavka, ima pravico za vsak poln mesec dela izrabiti
3 dni dopusta za delo v jami oziroma 2 dni dopusta za delo izven
jame.


61. člen

Delavcu, ki je razporejen iz dela v jami na zunanje delo in
obratno, se določi dolžino dopusta sorazmerno času prebitem na
delu v jami oziroma zunaj.

Kot osnova se šteje poln mesec dela v jami oziroma zunaj. Izračun
se opravi ob prerazporeditvi delavca.

Invalidu, ki je zaradi svoje invalidnosti II. in III. kategorije
razporejen na delo izven jame, pripada dopust po osnovah za delo
v jami do konca koledarskega leta, v katerem je bil ocenjen za
invalida. Enaka pravica gre tudi delavcu, ki je razporejen iz
dela v jami na zunanje delo zaradi medicinske rehabilitacije.
Takemu delavcu pripada dopust po osnovah za delo v jami do konca
koledarskega leta, v katerem bo stalno razporejen na delo izven
jame.


62. člen

Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne
dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti in socialnih
pogojev, v katerih delavec živi.


63. člen

Dolžino dopusta se določi po naslednji tabeli:


----------------------------------------------------------------
Skupno št. dosež. delov. Letni dopust za Letni dopust za
let za letni dopust zunanjega delavca jamskega delavca
----------------------------------------------------------------
po 6 mesecih 18 dni 24 dni

po 2 letih 19 dni 25 dni


po 3 letih 20 dni 26 dni

po 4 letih 21 dni 27 dni

po 6 letih 22 dni 28 dni

po 8 letih 23 dni 29 dni

po 10 letih 24 dni 30 dni

po 13 letih 25 dni 32 dni

po 16 letih 26 dni 34 dni

po 19 letih 27 dni 36 dni

po 21 letih 28 dni 38 dni

po 23 letih 29 dni 39 dni

po 25 letih 30 dni 40 dni
----------------------------------------------------------------


Delovni pogoji delavca v jami vključno z nočnim delom se po tej
lestvici vrednotijo skupno s 6 dni večjo osnovo letnega dopusta,
oziroma 10 dni daljšim največjim možnim dopustom, kot ga lahko
doseže delavec izven jame.

Število dni dopusta delavca, pridobljenih iz naslova delovne dobe
iz prejšnje lestvice, se poveča za število dni, ki jih delavec
pridobi na osnovi povečanja delovne dobe po naslednjih
kriterijih:

a) za zahtevnost delovnega mesta


- I. tarifni razred 0 let

- II. in III. tarifni razred 1 leto

- IV. tarifni razred 2 leti

- V. tarifni razred 3 leta

- VI. tarifni razred 4 leta

- VII. tarifni razred 5 let

- VIII. tarifni razred 6 let

- IX. tarifni razred 7 let

b) za delovne pogoje

- v pisarni 0 let

- v delavnicah in drugih zaprtih prostorih 1 leto

- za čiščenje fekalij 1 leto

- na prostem 2 leti

- posebni delovni pogoji (ropot nad 80 fonov,
temper. nad 34 °C, prah vlaga, dvigovanje
težkih bremen, obremenjena dihala in vid,
delo v višinah nad 2 m, če ni posebej zavarovano
in delo v turnusu) 4 leta


Upošteva se samo po en kriterij iz točke b, pod pogojem, da
delavec dela v navedenih pogojih najmanj 20% letnega delovnega
časa.

c) za opravljanje odgovornejših delovnih mest


- vodenje oddelka ali nadzornik 2 leti

- vodenje etaže - poslovodja 3 leta

- vodenje sektorja ali obrata 4 leta


Delavcu, ki doseže zgornjo mejo dopusta 30 oziroma 40 delovni dni
že iz naslova delovne dobe, tega dopusta ni mogoče povečati za a,
b in c kriterije iz tretjega odstavka tega člena, oziroma se
dopust poveča samo še za dodatne dni po tej kolektivni pogodbi.


64. člen

Letni dopust, ki pripada delavcu na osnovi kriterijev iz
predhodnega člena te kolektivne pogodbe se poveča za naslednje
število dni:


- invalidom III. kategorije, delavcem pri katerih
je podana neposredna nevarnost za nastanek
invalidnosti in delavcem, ki jim je priznana
do 60% - na telesne okvare po kriterijih
kolektivne pogodbe podjetja za 3 dni

********************

Se ne uporabljata (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(- delavcem, edinim hraniteljem za vsakega
otroka do 7 let starosti za 2 dni

- materam, ki niso edine hraniteljice, za
vsakega otroka do 7 let starosti za 1 dan)

********************

- članom jamske reševalne čete za akcije
v jami za vsakih 20 ur uporabe reševalnega aparata,
vendar skupno največ 5 delovnih dni 1 dan


Dodatni dnevi dopusta za invalide in delavce s telesno okvaro se
po tem in naslednjem členu izključujejo.


65. člen

Do dodatnih 5 dni dopusta je upravičen delavec, ki:

- je dopolnil 50 let starosti,

- ali mu je priznana 60 ali več % telesna okvara,

- ali je delovni invalid s pravico do skrajšanja delovnega časa
in

- ali varuje in neguje težje telesno ali zmerno, težje ali težko
duševno prizadeto osebo.


66. člen

Kolektivni dopust se lahko določi v izjemnih okoliščinah ali v
primerih višje sile kot npr. prevelike zaloge premoga, zalitja
delovišč, okvar strojev, pomanjkanja materiala, vremenskih
neprilik, požara, pomanjkanja energije ter ostalih motenj v
proizvodnem procesu.

Kolektivni dopust se lahko določi tudi na podlagi delovnega
načrta v planu izrabe delovnega časa za vse delavce ali posamezne
skupine delavcev, vendar skupaj najdalj 10 delovnih dni v letu.


2. Odsotnost z nadomestilom in brez nadomestila plače

67. člen

Delavec ima pravico do izredne odsotnosti z dela z nadomestilom
plače do največ 7 delovnih dni v koledarskem letu v naslednjih
primerih:


- ob sklenitvi zakonske zveze 3 dni

- ob poroki otrok 2 dni

- ob rojstvu otroka 2 dni

- ob smrti:

a) zakonca, otrok, staršev, bratov, sester 3 dni

b) očima, mačehe, starih staršev, tasta, tašče,
polbrata, polsestre, posvojiteljev, posvojencev,
zeta, snahe in vnuka 2 dni

- ob elementarni nesreči 3 dni

- ob selitvi družine iz kraja v kraj 3 dni

- ob selitvi družine v istem kraju 2 dni

- za sodelovanje na kongresih, konferencah
političnih strank in drugih organizacij na nivoju
države kot član vodstva ali delegat do 7 dni

- za sodelovanje na športnih, kulturnih in drugih
srečanjih in gostovanjih kot izvajalec, predstavnik
društva ali skupine do 7 dni


V prvih sedmih primerih iz predhodnega odstavka delavcu praviloma
odsotnosti ni mogoče zavrniti ne glede na zahteve in potrebe
delovnega procesa. V primerih zadnjih dveh alinej predhodnega
odstavka pa se lahko odsotnost odobri ali zavrne glede na zahtevo
delovnega procesa.

Odsotnost z dela se praviloma začne zaporedno koristiti na dan
dogodka, za katerega je namenjena.


68. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače
do 30 dni v koledarskem letu pod pogojem, da je svoj redni letni
dopust že izkoristil in da njegova odsotnost ne bo bistveno
motila proizvodnega procesa in poslovanja.

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Odsoten je lahko:

- zaradi urejanja važnih in družinskih razmer;

- zaradi šolanja in specializacije v lastnem interesu;

- za nego in oskrbo družinskih članov, če delavec nima druge
izbire;

- za primere ob elementarnih nesrečah na zasebni posesti;

- za zdravljenje na lastne stroške;

- delavec z otrokom do 3 let starosti zaradi nege otroka;

- zaradi aktivne udeležbe na športnih, kulturnih in drugih
prireditvah;

- v ostalih izjemnih primerih, ki jih ni mogoče predvideti.)

********************

V tem času pravice iz dela mirujejo, razen v primeru začetka
oziroma nadaljevanja disciplinskega postopka in postopka za
pridobitev stanovanja in stanovanjskega posojila.


VI. VARSTVO MLADOLETNIH DELAVCEV,
STAREJŠIH DELAVCEV, DELOVNIH INVALIDOV,
DELAVCEV PRI KATERIH OBSTAJA NEPOSREDNA
NEVARNOST ZA NASTANEK INVALIDNOSTI,
MATER IN ŽENSK

69. člen

Delavec ima pravico do varstva pri delu v skladu z zakonom o
varstvu pri delu in v skladu s posebnimi predpisi, ki veljajo na
področju rudarstva.


70. člen

Varstveni ukrepi so splošni in posebni.

Splošne varstvene ukrepe zagotavlja podjetje vsem delavcem,
posebne ukrepe pa se zagotavlja na delovnih mestih, na katerih
obstaja večja nevarnost nesreče ali poklicnega obolenja. Te
ukrepe in varstvene normative ter pogoje in načine uresničevanja
varstva pri delu določa pravilnik o varstvu pri delu in posebni
predpisi, ki veljajo na področju rudarstva.


71. člen

Med splošne in posebne varstvene ukrepe štejemo zlasti:

- obdobne in ciljne zdravstvene preglede delavcev,

- medicinsko programiran aktivni oddih,

- skrajševanje obvezne prisotnosti na delu pri tistih delih, kjer
kljub varstvenim ukrepom ni možno preprečiti zdravstvenih okvar
oziroma poklicnih obolenj,

- zagotovitev ustreznih zaščitnih sredstev, obleke in obutve itd.
Količina in roki za zamenjavo so določeni v pravilniku o varstvu
pri delu in posebnih rudarskih predpisih.


72. člen

Sindikat podjetja ima preko svojih sindikalnih zaupnikov pravico
kadarkoli dati pobudo direktorju za ugotovitev ustreznosti
delovnih razmer in določenih varstvenih ukrepov preko ustreznih
strokovnih institucij.


1. Mladoletni delavci

73. člen

Delavec, mlajši od 18 let, ne sme delati pod zemljo preko polnega
delovnega časa in ponoči.


2. Starejši delavci

74. člen

********************

Razlaga (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

Starejšega delavca nad 55 let in delavko nad 50 let oziroma oba z
32-letno pokojninsko dobo, se na podlagi posebnih predpisov
oziroma zdravniškega potrdila z ugotovitvijo o izčrpanosti
razporedi na ustrezno delovno mesto, ki ga bo lahko opravljal-a
glede na starost in preostalo delovno zmožnost.

********************


3. Delavci - invalidi in delavci, pri katerih obstaja
neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti

75. člen

********************

Razlaga (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

Delavca invalida in delavca, ki opravlja dela, pri katerih
obstaja nevarnost nastanka invalidnosti, je treba prerazporediti
na ustrezno delovno mesto najkasneje v roku 15 dni po
pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene
delovne zmožnosti delavca.

Delavec iz prejšnjega odstavka se razporedi v okviru podjetja
oziroma če ni prostega delovnega mesta, se le-to pridobi s
prerazporeditvijo zdravega delavca, s prireditvijo delovnega
mesta in šele po upoštevanju vseh teh možnosti se mu išče
ustrezno zaposlitev zunaj podjetja.

********************


4. Varstvo žensk

76. člen

Delavka ne sme delati pod zemljo. Ta prepoved ne velja za
delavke:

- ki opravljajo dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,

- ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas
delovne prakse na podzemnih delih v rudnikih,

- ki morajo odhajati na podzemska dela v rudnikih zaradi
opravljanja del, ki niso fizična.


VII. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI

77. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavec, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih delovnih
obveznosti in dolžnosti ali ki ne upošteva sprejetih sklepov v
podjetju, krši delovno obveznost.

Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti,
ne glede na obliko krivde.

Oblika krivde - naklep, huda malomarnost ter majhna malomarnost,
vpliva le na izbiro ukrepa oziroma disciplinske sankcije.

Delavec je materialno odgovoren za škodo, ki jo povzroči namenoma
ali iz hude malomarnosti.

Kršitve delovnih obveznosti in sankcije v zvezi s tem so
opredeljene v podjetniški kolektivni pogodbi.)

********************


VIII. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

78. člen

Kadar delavcu preneha delovno razmerje na podlagi pismene izjave,
da želi prenehati z delom, sme in mora ostati na delu še
naslednji čas:

1. delavci I., II. in III. tarifnega razreda - 1 mesec,

2. delavci IV. in V. tarifnega razreda - 2 meseca,


3. delavci VI., VII. in VIII. tarifnega razreda - 3 mesece.

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Po skupnem sporazumu se lahko dolžina odpovednega roka skrajša.)

********************


IX. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

79. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavec ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri
pritožbenem organu v podjetju, pri pristojnem sodišču in pri
drugih pristojnih organih izven podjetja v skladu z zakonom.)

********************


X. DELO ŠTUDENTOV IN UČENCEV

80. člen

Študentom in učencem se lahko omogoči opravljanje obvezne prakse
in počitniškega dela.

Delo študentov in učencev lahko traja poln ali krajši delovni
čas.


81. člen

Na obvezni praksi in počitniškem delu se študentom in učencem
zagotavlja:

- zdravniški pregled, če je potreben za nastop dela;

- ob nastopu dela seznanitev z varstvenimi ukrepi, z nevarnostmi
in ustreznimi zaščitnimi sredstvi;

- zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni;

- prehrano med delom;

- prevoz na delo oziroma povrnitev stroškov prevoza;

- plačilo za opravljeno delo v skladu s kolektivno pogodbo;

- ustrezno mentorstvo oziroma inštruktorstvo.

Študentje in učenci so pri opravljanju dela izenačeni z drugimi
delavci glede odmorov, počitka, varstva pri delu ter odškodninske
odgovornosti.


XI. DELOVNA MESTA, NA KATERIH SE ŠTEJE
ZAVAROVALNA DOBA S POVEČANJEM

82. člen

Za delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s
povečanjem, se v podjetju določijo taka delovna mesta, kjer je
delo posebno težko in zdravju škodljivo oziroma, da pri
opravljanju dela delujejo na zdravstveno stanje delavca škodljivi
vplivi, ki jih ni mogoče odstraniti kljub uporabi varstvenih
ukrepov za preprečitev in omilitev.

Delavec mora delati na takem delovnem mestu v jami predviden
delovni čas. Odstopanje od predvidene prisotnosti na delu v jami
se lahko opraviči samo z delom v organih upravljanja, sindikatu
ali drugih organizacijah kot delegat, če delavec taka dela
opravlja po pooblastilu in v interesu podjetja.


83. člen

Odpravljanje in omilitev težavnosti dela in škodljivih vplivov na
zdravje delavcev v podjetju se zagotavlja z:

- preventivnimi sistematičnimi zdravstvenimi pregledi;

- zdravstveno preventivnimi letovanji;

- odpravljanjem in omejevanjem nadurnega dela;

- uvajanjem sodobnejše tehnologije ipd.


XII. IZOBRAŽEVANJE

84. člen

Delavci imajo pravico, da se izobražujejo glede na svoje
interese, podjetje pa ima pravico, da v svojem interesu napoti
delavca na izobraževanje.

Delavec se je dolžan izobraževati, če ga podjetje napoti na
izobraževanje.

Če izobraževanje, ki je v interesu podjetja, poteka med delovnim
časom, se čas izobraževanja pojmuje kot redni delovni čas z vsemi
pravicami, ki izhajajo iz tega.

Delavcu, ki se izobražuje v interesu podjetja, torej v skladu z
njegovimi kadrovskimi potrebami, pripada do:

- tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V.
stopnje zahtevnosti;

- pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji
zahtevnosti;

- deset delovnih dni za zaključni izpit ali maturo na ravni do V.
stopnje zahtevnosti;

- petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli;

- deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju;

- petindvajset delovnih dni za magistrski izpit;

- petintrideset delovnih dni za doktorat.

Delavcu pripadajo te pravice le enkrat za pripravo na posamezni
izpit.

Delavec, ki se izobražuje za potrebe podjetja, je upravičen tudi
do:

- plačila stroškov šolnine - kotizacije,

- plačila potnih stroškov v javnem prometu,

- plačila stroškov prehrane in

- plačila stroškov bivanja.

Medsebojne pravice in obveznosti iz naslova izobraževanja se med
podjetjem in delavcem uredijo s posebno pogodbo.


XIII. PRENOS POOBLASTIL

85. člen

Direktor lahko pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in
obveznostih delavcev, ki ga ima po tej kolektivni pogodbi,
prenese na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Pooblastilo je v pisni obliki. Pred prenosom teh pooblastil je
direktor dolžan zahtevati mnenje sindikatov o vsebini pooblastil
in pooblaščeni osebi.


XIV. OBVEŠČANJE DELAVCEV IN SINDIKATOV

86. člen

Direktor zagotavlja organizirano in objektivno obveščanje
delavcev in sindikatov.


87. člen

Finančne in vsebinske obveznosti ter oblike obveščanja delavcev
in sindikatov, se natančno opredeli v kolektivni pogodbi
podjetja.


OSEBNI PREJEMKI

I. TEMELJNE DOLOČBE

88. člen

S kolektivno pogodbo se zagotavlja vrednost oziroma višina
osebnih prejemkov delavcev v skladu z ekonomskim statusom panoge
oziroma podjetja.


89. člen

********************

Razlaga (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

Delavec se razporedi z razporeditveno odločbo na konkretno
delovno mesto, ki je uvrščeno v ustrezni tarifni in plačilni
razred ter ovrednoteno z določenim relativnim razmerjem.


Ker je podlaga za obračun in izplačilo plač razporeditvena
odločba, se mora ta izdati tudi ob začasnih razporeditvah na
druga delovna mesta. Izjemoma je možno v organizacijskih enotah
zaradi organizacije dela pod zemljo večkrat začasno
prerazporediti delavca na druga delovna mesta tudi brez
razporeditvene odločbe, vendar ob pogoju, da je delavec za takšna
delovna mesta ustrezno strokovno usposobljen in da je bil za
takšna dela in naloge predhodno poučen, oziroma je prejel
ustrezna navodila.

********************


90. člen

Vse osnove in izplačila plač po tej kolektivni pogodbi so v bruto
zneskih, če ni v posameznem primeru drugače določeno.

V primeru stečaja ali likvidacije podjetja se vse neizplačane
plače, nadomestila, dodatki in odpravnine ter druge terjatve
izplačajo delavcem iz stečajne oziroma likvidacijske mase
podjetja.

Delavcem s skrajšanim delovnim časom, ki je izenačen s polnim
delovnim časom, pripadajo prejemki iz drugih stroškov dela in
stroškov storitev po kriterijih te kolektivne pogodbe v enakem
znesku, kot velja za delavce, ki delajo v polnem delovnem času.


91. člen

Redno izplačilo plač za pretekli mesec se realizira najkasneje do
18. dne tekočega meseca. Če izplačilni dan pride na nedeljo ali
praznik ali dela prost dan, se mora izplačilo realizirati dan
prej.


92. člen

Če se med obračunskim letom ali pred sprejemom zaključnega računa
v skladu z rezultati poslovanja podjetja ugotovijo še
nerazporejena sredstva plač, je delavec udeležen v njihovi
delitvi po istih osnovah in merilih kot je bil v obračunskem
obdobju udeležen z izplačilom skupnih plač.

Takšen poračun plač iz predhodnega odstavka predstavlja
nadomestitev razlike med izplačanimi akontacijami plač v
določenem obdobju in dejanskim obračunom po doseženih rezultatih
poslovanja podjetja.


II. STROŠKI DELA

1. Plače zaposlenih

1.1. Oblikovanje plače

93. člen

Sistem delitve plač po tej kolektivni pogodbi temelji na:

a) delovnem mestu ter njegovem relativnem razmerju oziroma
plačilnem razredu, ki določajo izhodiščno plačo delavca, ki je na
tako delovno mesto razporejen.

Mesečno izhodiščno plačo se določi z zmnožkom vrednosti
relativnega razmerja ustreznega plačilnega razreda, kamor je
razvrščeno delovno mesto, s podjetniško dogovorjeno urno
vrednostjo enote enostavnega dela za polni delovni čas.

Konkretna urna vrednost enote enostavnega dela za posamezni
mesečni obračun plač, ki jo v skladu s to kolektivno pogodbo
določi direktor, mora zagotavljati sprotno in kumulativno
skladnost delitve izhodiščnih plač po veljavnih letnih tarifnih
prilogah dejavnosti premogovništva.

Izhodiščna plača za poln delovni čas v veljavni letni tarifni
prilogi, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe, je najnižja
mesečna cena dela za posamezen tarifni razred in ne vsebuje
nikakršnih stimulacij (osebnih, skupinskih ali podjetniških) in
drugih osebnih prejemkov, ki so po tej kolektivni pogodbi element
plače in se z njo določa:

- objektivno zahtevnost delovnega mesta,

- napore in pogoje dela na konkretnem delovnem mestu,

- zahtevane delovne izkušnje, ki so pogoj za uspešno delo in

- tržnost delovne sile oziroma določenega poklica.

b) osnovni plači, ki jo sestavlja izhodiščna plača delovnega
mesta, na katero je delavec razporejen, povečani za osebne in
skupinske rezultate dela v polnem delovnem času.

c) skupni plači, ki je sestavljena iz osnovne plače delavca in
vseh drugih pripadajočih osebnih prejemkov, ki so po tej
kolektivni pogodbi označeni kot plača za ustrezno obračunsko
obdobje.

d) Drugih pravicah, ki so določene v tej kolektivni pogodbi.


94. člen

Temeljne podlage in sestavine sistema oblikovanja in delitve plač
v dejavnosti premogovništva Slovenije so:

- izhodiščne plače za poln delovni čas po tarifnih razredih, ki
so skupaj z eskalacijsko lestvico za ustrezno letno obdobje
določene v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe, kot njenem
sestavnem delu,

- najnižja relativna razmerja tipičnih delovnih mest v dejavnosti
premogovništva, ki so določena v enotnem katalogu, ki je v
prilogi sestavni del te kolektivne pogodbe,

- relativno razmerje oziroma stopnja zahtevnosti delovnega mesta
je izraženo s količnikom, ki pove, koliko je posamezno delovno
mesto zahtevnejše od najenostavnejšega, ki je ovrednoteno s
količnikom 1,00. Relativna razmerja se določijo z metodologijo
ustreznega vrednotenja kot enotnim strokovnim predpisom, ki mora
upoštevati razlike, ki izvirajo iz tehnologije in organizacije
dela v delovnem procesu ter specifične elemente in obremenitve
zaradi podzemeljskega dela in drugih kvalitet, ki so pomembne za
dejavnosti premogovništva.

Na podlagi ugotovljenega vrednotenja in predhodnih podlag in
sestavin se vsa delovna mesta razporedijo po plačilnih razredih
na način, ki je določen v kolektivnih pogodbah podjetij.

Te podlage in sestavine zagotavljajo obračunana razmerja skupnih
bruto plač delavcev v podjetjih premogovništva po tej kolektivni
pogodbi in njeni letni tarifni prilogi na dan njune uveljavitve
glede na dogovorjeno podjetniško organizacijsko strukturo,
sestavljenost in pogoje dela, kvalifikacijsko strukturo in
opremljenost ter dejansko število zaposlenih.


95. člen

Plače za sanacijo izrednih jamskih razmer v skladu z zakonom o
rudarstvu (požar, vdor vode ipd.) se priznavajo v celotnem obsegu
kot dodatna sredstva.


1.2. Sistem napredovanja kadrov

96. člen

Poleg vertikalnega napredovanja (v višji tarifni razred ali na
vodstveno delovno mesto) lahko delavec napreduje tudi
horizontalno znotraj tarifnega razreda in delovnega področja, na
katero je razporejen.

Objektivni kriteriji, obseg napredovanj in obseg namenskih
mesečnih sredstev za plače, vendar ne več kot 5% skupnih mesečnih
sredstev za plače vseh delavcev, so poslovna odločitev
direktorja.

Osnovni kriteriji za napredovanje so izobrazba, delovna uspešnost
delovna doba in dodatna znanja.


1.3. Uspešnost dela

97. člen

Delavčeva uspešnost po količini in kakovosti v obračunskem
obdobju se ugotavlja z merili, kot so norme, akordi in druga
merila, ki so konkretno določena v strokovnih predpisih podjetja.
Ta uspešnost se določa tako, da se ugotovi odstotek preseganja
ali nedoseganja pričakovane uspešnosti v razponu od -10 do +20%.

Za ugotavljanje osebne ali skupinske uspešnosti se uporabljajo
tehnični, analitični ali izkustveni normativi časa, količine in
kakovosti, ki vsi skupaj opredeljujejo normalno oziroma doseženo
delovno produktivnost, ki jo je delavec dosegel pri opravljanju
svojega dela.

Ker so norme, akordi in druga merila odvisni od organizacije in
tehnologije dela in od poslovne usmeritve podjetja, jih je treba
strokovno preveriti vsaj enkrat letno.


1.4. Uspešnost poslovanja

98. člen

Uspešnost poslovanja podjetja je rezultat dosežka vseh plansko
dogovorjenih proizvodnih in poslovnih rezultatov, kot skupni
rezultat vseh delavcev.

Doseženi obdobni proizvodni in poslovni rezultati podjetja, ki z
dobljenimi količniki direktno vplivajo na višino sredstev za
plače delavcev temeljijo na naslednjih merilih:

a) na kazalcu fizične produktivnosti, merjenem v GJ na delavca v
obravnavanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega
leta. Obseg GJ je določen s predajo pridobljenih količin premoga
termoelektrarnam oziroma drugim kupcem. Obseg zaposlenih je
določen z razmerjem med številom vseh zaposlenih v podjetju in
številom iz ur dela,


b) na kazalcu fizične produktivnosti, merjenem v GJ na delavca v
obravnavanem obdobju, primerjavi s planom za isto obdobje,

c) na oceni stopnje izvajanja naložb in raziskav v primerjavi z
operativnim načrtom za obravnavano obdobje,

d) na delovnem prispevku k doseženi optimalni obratovalni
pripravljenosti.


1.5 Plača pripravnikov

99. člen

Pripravnikom po zaključenem srednjem, višjem ali visokem
izobraževanju (od IV. do VII. stopnje) pripada plača v višini 70%
osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejen.

Plača pripravnika se lahko poveča ali zmanjša v odvisnosti od
njegove delovne uspešnosti, z upoštevanjem količine in kakovosti
opravljenega dela, stopnje osvajanja vsebine programa,
izkoriščenosti delovnega časa, ugotovljene večje ali manjše
uspešnosti podjetja in to po osnovah in merilih, ki veljajo za
ostale delavce v sistemu delitve po delu in rezultatih dela.

Pripravnik ima pod istimi pogoji kot ostali delavci tudi pravico
do osebnih prejemkov iz drugih stroškov dela, storitev in
materiala po tej kolektivni pogodbi.

Ko delavci - pripravniki s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo na
delovnih mestih v jami opravijo izpit iz pripravništva, se
razporedijo na delovna mesta tehnikov oziroma inženirjev na
priučevanju in prejemajo plačo po osnovah in merilih, ki veljajo
za ostale delavce.


1.6 Dodatki za posebne delovne pogoje

100. člen

Delavci so upravičeni do dodatkov za posebne delovne pogoje in
pogoje, ki izhajajo iz specifične razporeditve delovnega časa in
se občasno ponavljajo in ki niso upoštevani pri osnovnem
vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta.

Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na
dan nedelje in praznika. Če sovpadata na isti dan, se uporabi
dodatek, ki je višji.

Vsi dodatki se vedno obračunavajo in izplačujejo z akontacijami
plače delavcev za mesec, ko so posebni delovni pogoji nastopili.
Njihov obračun se ne sme prenašati v naslednje mesece.


1.6.1 Jamski dodatek

101. člen

Za dela in naloge, ki jih delavci izvajajo pod zemljo in so
zaradi tega izpostavljeni posebnim nevarnostim (požar, voda,
eksplozija ipd.), pripada delavcem jamski dodatek za vsako uro
dela v takih razmerah in v drugih primerih odsotnosti z dela po
tej kolektivni pogodbi.

Do tega linearnega dodatka v višini 20% povprečne bruto urne
plače na delavca v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh
mesecih, so delavci upravičeni za vsako uro dela po določilih
prejšnjega odstavka.

Do jamskega dodatka so upravičeni tudi pripravniki, učenci ter
študentje na praksi oziroma počitniškem delu za vsako uro dela
pod zemljo.


1.6.2 Dodatek za nočno delo

102. člen

Za nočno delo se šteje čas med 23. in 6. uro. Če je z
razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se
šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7.
uro.

Za nočno delo pripada delavcu dodatek v višini 40% od njegove
urne osnovne plače za tekoče delo.


1.6.3 Dodatek za popoldansko delo

103. člen

Za popoldansko izmeno se šteje čas od 14. do 22. ure oziroma čas,
ki se ujema s popoldansko izmeno, če je delo organizirano
izmensko ali v turnusu.

Za delo v popoldanski izmeni pripada delavcu dodatek v višini 10%
od njegove urne osnovne plače za tekoče delo.


1.6.4 Dodatek za delo v deljenem delovnem času

104. člen

Dodatek za deljen delovni čas znaša 15% od delavčeve urne osnovne
plače, če traja prekinitev delovnega časa 1 uro ali več.

Dodatek za deljen delovni čas gre pod enakimi pogoji
pripravnikom, učencem in študentom na praksi oziroma počitniškem
delu.

Če delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se znesek
iz prvega odstavka preračuna na dneve, ko dela v deljenem
delovnem času.


1.6.5 Dodatek za dežurstvo

105. člen

Za opravljanje dežurstva na domu oziroma pripravljenost na poziv
doma pripada delavcu za vsako uro 30% od njegove osnovne plače.

Dodatek za takšno obliko dežurstva izključuje pravico do drugih
dodatkov.

Za opravljanje dežurstva v podjetju izven rednega delovnega časa
pripadajo delavcu poleg osnovne plače še ostali dodatki.


1.6.6 Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času

106. člen

Za delo, ki traja dlje, kot poln delovni čas, pripada delavcu
dodatek v višini 50% njegove urne osnovne plače za tekoče delo.


1.6.7 Dodatek za delo na nedeljo

107. člen

Za delo na nedeljo pripada delavcu dodatek v višini 50% od
njegove osnovne plače za tekoče delo.


1.6.8 Dodatek za delo na dan praznika

108. člen

Za delo na dan praznika ter na dan rudarjev in po zakonu plačane
dela proste dneve, pripada delavcu poleg nadomestila iz 119.
člena še 50% od njegove osnovne plače za tekoče delo.


1.6.9 Dodatek mentorjem pripravnikov

109. člen

Mentorji pripravnikov V., VI. in VII. zahtevnostne stopnje, ki
naloge mentorstva nimajo zajete v opisu svojih delovnih mest, so
za izvajanje pripravištva upravičeni do dodatka v višini:


- za enega pripravnika 12%

- za dva pripravnika 17%

- za tri pripravnike 20%


Osnova za obračun je povprečna bruto plača na zaposlenega v
gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih.

Do tega dodatka je upravičen mentor za vsako uro izvajanja
programa pripravništva.

Pogoj za pridobitev pravice do dodatka iz prejšnjega odstavka ,
je izdelan program in njegovo dosledno izvajanje, izdelava
ustreznih poročil ter nemoteno izvajanje svojih del in nalog.


1.6.10 Dodatek za delovno dobo

110. člen

Delavcu pripada za vsako leto pokojninske dobe dodatek v višini
0,5% njegove mesečne osnovne plače.

V pokojninsko dobo se šteje vsa doba (dejanska in beneficirana),
ki jo je delavec izpolnil od prve zaposlitve dalje.

Pripadajoči dodatek se delavcu obračuna v mesecu, ko izpolni
ustrezno pokojninsko dobo.


1.6.11 Dodatek za nadomeščanje odsotnega delavca

111. člen

Pogoji in način uveljavitve dodatka za nadomeščanje odsotnega
delavca se podrobneje opredelijo v podjetniški kolektivni
pogodbi.


2. Nadomestila plač zaposlenih

112. člen

Nadomestila plač v nobenem primeru odsotnosti z dela ne morejo
biti višja od skupne plače, ki bi jo delavec dosegel, če bi delal
in dosegel svoj dosedanji povprečni delovni učinek.


2.1. Nadomestilo za čas bolezni oziroma poškodb pri delu
in za čas medicinske rehabilitacije

113. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Nadomestilo plač za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni za
prvih 30 delovnih dni, se posameznemu delavcu zagotavlja v
višini:

- najmanj 80% osnove za odsotnost z dela zaradi bolezni ali
poškodbe izven dela,

- 100% osnove ob odsotnosti z dela zaradi poškodbe pri delu
oziroma poklicne bolezni.

Osnova za nadomestilo plače v času odsotnosti z dela zaradi
bolezni ali poškodbe, je enaka osnovni plači, ki bi jo delavec
prejel, če bi delal, povečani za dodatek za delovno dobo.)

********************


2.2. Nadomestilo delavcem s preostalo delovno zmožnostjo
(invalidom II. in III. kategorije) za čas čakanja na poklicno
rehabilitacijo oziroma ustrezno delo

114. člen

Delavec s preostalo delovno zmožnostjo je upravičen za čas
čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas čakanja na ustrezno
delo do nadomestila plače v višini 80% pokojninske osnove za
odmero invalidske pokojnine.

Osnova za odmero nadomestila, usklajevanje nadomestila, začetek
in konec koriščenja pravice oziroma izplačevanja nadomestila, se
določa v višini in na način, določenem v zakonu o pokojninsko
invalidskem zavarovanju.


2.3. Nadomestilo za začasno in trajno presežne delavce

115. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Delavec, ki je poslan na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo
kot začasno ali trajno nepotreben, je za čas dokvalifikacije ali
prekvalifikacije upravičen do nadomestila plače v višini 100%
osnovne plače, ki bi jo prejemal na svojem delovnem mestu,
povečane z dodatkom za delovno dobo.

Delavcem, katerih delo v podjetju začasno ali trajno ni več
potrebno in jim je zagotovljena pravica do nadomestila za čas
čakanja na delo oziroma za čas do dokončnosti sklepa o prenehanju
delovnega razmerja, to nadomestilo pripada do 6 mesecev v višini
najmanj 70% osnovne plače, ki bi jo prejemali na svojem delovnem
mestu, povečane z dodatkom za delovno dobo.

Delavec, ki kot začasni presežek dela skrajšan delovni čas, je za
ure od skrajšanega do polnega delovnega časa po tej kolektivni
pogodbi upravičen do nadomestila v višini 70% osnovne plače, ki
bi jo prejemal na svojem delovnem mestu, povečane z dodatkom za
delovno dobo.)

********************


2.4. Nadomestilo za čas rednega letnega dopusta

116. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Za čas rednega letnega dopusta je delavec upravičen do
nadomestila v višini njegove osnovne plače, izračunane iz osnove
tekočega meseca, ko je bil delavec na dopustu, povečane za
dodatek za delovno dobo ter jamski dodatek za delavca, ki je do
njega upravičen.)

********************


2.5. Nadomestilo za čas izrednega plačanega dopusta

117. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Za čas vseh možnih plačanih oblik upravičenih odsotnosti z dela
po tej kolektivni pogodbi pripada delavcu nadomestilo, obračunano
na enak način kot v predhodnem členu te kolektivne pogodbe.)

********************


2.6. Nadomestilo za čas izobraževanja

118. člen

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, ki je v interesu
podjetja, pripada delavcu nadomestilo v višini osnovne plače
tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno dobo.)

********************


2.7. Nadomestilo za dneve praznikov

119. člen

Za dneve praznikov ter za dan rudarjev in po zakonu določene dela
proste dneve, pripada delavcu nadomestilo v višini njegove
osnovne plače tekočega meseca, povečane za dodatek za delovno
dobo in jamski dodatek za delavca, ki je do njega upravičen.


2.8. Nadomestilo za izčrpanost

120. člen

Delavcem, ki imajo najmanj 32 let pokojninske dobe ali so stari
50 let in so prisiljeni zaradi telesne izčrpanosti in onemoglosti
spremeniti delo, pripada nadomestilo za izčrpanost v višini
razlike med obema skupnima plačama.

Do nadomestila za izčrpanost niso upravičeni delavci, ki so
invalidsko kategorizirani.


2.9. Nadomestilo za čas, ko delavec brez svoje krivde
ne more delati

121. člen

Za čas, ko delavec brez svoje krivde ne more delati, se šteje
čas:

- elementarnih nesreč,

- okvar na strojnih napravah,

- prekinitev dobave električne energije, tehnološke pare in vode,

- ovir v dobavi materiala,

- izpada delovnih ur zaradi organizirane stavke, v kateri
sodeluje najmanj tretjina zaposlenih delavcev podjetja in ko se
ure tega izpada ne nadomestijo z delom,

- ostalih primerov višje sile oziroma primerov, ko delavec ne
dela brez lastne krivde.

********************

Se ne uporablja (Uradni list RS, št. 73-3578/2003)

(glej opombo (6))

(Če delavec v času iz predhodnega odstavka ni delal in ni bilo
mogoče s prerazporeditvijo izpadlega delovnega časa nadomestiti
ali delavca razporediti na druga dela in naloge, mu za čas, ko ni
delal, pripada nadomestilo v višini 80% njegove osnovne plače za
poln delovni čas tekočega meseca, povečano za dodatek za delovno
dobo. Za takšne namene se praviloma lahko izkoristi do 10 dni
rednega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu.)

********************


2.10. Nadomestilo za ogrevanje (deputatni premog)

122. člen

Deputatni premog je vrednostno izražena naturalna dajatev, do
katere so upravičeni delavci podjetij. Količina deputatnega
premoga znaša 3,6 tone rjavega premoga oziroma 5,4 tone lignita
na leto. Deputatno karto za tekoče leto dobi delavec praviloma
pri izplačilu plač za mesec januar in velja do roka, ki je na
njej naveden. Delavec, ki mu preneha delo v podjetju zaradi
upokojitve, je upravičen do tega premoga do konca koledarskega
leta, v katerem se je upokojil. Družina delavca, ki je umrl,
prejema ta premog do konca koledarskega leta.

Specifične pravice delavcev do tega prejemka, s kriteriji in
merili, se konkretno določijo v kolektivni pogodbi podjetja.


2.11. Nadomestilo delavcem, pri katerih obstaja neposredna
nevarnost za nastanek invalidnosti

123. člen

Delavec, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek
invalidnosti, ugotovljena z odločbo Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, ima pravico do nadomestila:

a) za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 80% od
pokojninske osnove;

b) za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na ustreznem
delu v višini 80% od pokojninske osnove

c) za čas pokojninske rehabilitacije v višini 100% od pokojninske
osnove;

d) zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.

Osnova za odmero nadomestil, usklajevanje nadomestil, začetek in
konec koriščenja pravice oziroma izplačevanja, se določa v višini
in na način kot to določa zakon o pokojninsko-invalidskem
zavarovanju za invalide.


3. Drugi stroški dela

3.1. Prevoz na delo in z dela

124. člen

Delavcem, pripravnikom, učencem in študentom na praksi se krijejo
stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov za prevoz z
javnim prevoznim sredstvom za dneve, ko delavec dejansko dela. Ti
stroški se povrnejo za prevoz od stalnega oziroma začasnega
bivališča, ki je bližje delovnemu mestu in nazaj.

Kjer ni možnosti za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, se
delavcu povrnejo stroški prevoza na delo in iz dela, za uporabo
osebnega avtomobila v višini 10% od cene super bencina, za
uporabo motornega kolesa pa 5% od cene super bencina, za vsak
dejansko prevoženi kilometer.


3.2. Povračilo stroškov za ločeno življenje

125. člen

Osnova povračila stroškov za ločeno življenje so stroški za
stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela, izven kraja
svojega stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine ter
stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih
delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino.

Znesek povračila stroškov za ločeno življenje je naveden v
tarifni prilogi.


3.3. Povračilo stroškov za prehrano na delu

126. člen

Delavcu pripada povračilo stroškov prehrane med delom, za dneve
prisotnosti na delu, ko ne prejema drugih povračil (npr.
dnevnice).

Do povračila stroškov za prehrano so upravičeni tudi dijaki in
študentje na obvezni praksi in počitniškem delu ter tisti
delavci, ki delajo skrajšan delovni čas, za dneve, ko so prisotni
na delu in ko imajo pravico do odmora med delom.

Konkretna višina za tekoče leto je navedena v veljavni letni
tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.


3.4. Nagrade učencem in študentom na obvezni praksi

127. člen

Višina nagrade učencev se določi v odstotkih od povprečne neto
plače na zaposlenega delavca v gospodarstvu Slovenije, izplačane
v preteklem mesecu, glede na letnik šolanja in na oceno
uspešnosti, po naslednji lestvici:


-----------------------------------------------------------------
% povprečne plače na delavca
Letnik, v v gospodarstvu Slovenije
katerem je učenec zelo uspešen uspešen manj uspešen
-----------------------------------------------------------------
1. 20 16 15

2. 25 20 17,5

3. 30 24 21

4. 40 32 28
-----------------------------------------------------------------


Študentom na obvezni praksi pripada nagrada glede na stopnjo
šolanja, in sicer:

- študentom na višji šoli 50% in

- študentom na visoki šoli 60% povprečne neto plače na
zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklem mesecu.

Polkvalificirana ali kvalificirana dela v jamski proizvodnji
lahko opravljajo samo tisti praktikanti, ki že imajo ustrezno
izobrazbo v rudarski stroki, npr. končano poklicno šolo rudarske
ali druge smeri, tehniško šolo rudarske smeri itd.


3.5. Nagrade za inovacije

128. člen

Delavec, ki z ustvarjalnostjo pri delu z dosežki inovativne
dejavnosti (izumom, modelom, vzorcem, blagovno znamko, tehnično
izboljšavo ali koristnim predlogom) prispeva k povečanju dobička
oziroma zmanjšanju stroškov ali motenj v poslovanju podjetja, ima
na tej podlagi pravico do nagrade in do drugih oblik materialnih
in moralnih stimulacij.

Osnovni vir financiranja inovacijske dejavnosti je prihranek, ki
se ustvarja z inovacijami. Za ugotavljanje tega dobička je treba
določiti vse kalkulativne in evidenčne elemente stroškov in
prihodkov.

Vir financiranja inovacijske dejavnosti je lahko tudi del
finančnih sredstev, ki jih podjetje nameni za raziskave in razvoj
ter finančna sredstva, ki jih podjetje pridobi v ta namen iz
drugih virov.

Delavcu pripada za inovacijo nagrada v višini najmanj 3% letne
čiste gospodarske koristi. Nagrada za inovacijo se določi s
pogodbo med inovatorjem in direktorjem.

Vse oblike ustvarjalnosti, stimulacij ter konkretni delež
gospodarske koristi inovacije, ki ga dobi inovator na podlagi
meril in način dela inovacijske dejavnosti, so opredeljene v
pravilniku o inovacijski dejavnosti podjetja.


3.6. Regresiranje letnega dopusta delavcev

129. člen

Sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela
stroškov letnega oddiha delavcev.

Regres se v celoti ali delno izplača praviloma pri aprilski
plači, vendar najkasneje do izplačil junijske plače tekočega
leta.

Konkretna višina regresa za letni dopust za tekoče leto je
navedena v veljavni letni tarifni prilogi k tej kolektivni
pogodbi.


3.7. Jubilejne nagrade

130. člen

Do nagrad ob delovnih jubilejih so upravičeni vsi delavci, ki so
oziroma bodo v posameznem koledarskem letu izpolnili:

1. 10, 20 in 25 let celotne delovne dobe za delavce obratov
jamske proizvodnje. Za 25-letni jubilej se upošteva tudi za
delavce, ki so delali v jami več kot 15 let in delajo ob
izpolnitvi jubileja na zunanjih delovnih mestih.

2. 10, 20 in 30 let celotne delovne dobe za delavce, ki delajo na
nebeneficiranih delovnih mestih.

Vsi tisti jubilanti obratov jamske proizvodnje in ostali, ki
delajo na beneficiranih delovnih mestih, katerim se izplača
nagrada za 25 let delovne dobe in so po tem obdobju zaradi
kakršnihkoli vzrokov premeščeni v zunanje obrate, nimajo pravice
še do izplačila nagrade za 30-letno delovno dobo, ko jo
izpolnijo.


Nagrade ob delovnih jubilejih znašajo:

- za 10 let delovne dobe 50%

- za 20 let delovne dobe 75%

- za 25 oziroma 30 let delovne dobe 100%

uradno objavljene povprečne neto mesečne plače na zaposlenega v
gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih pred podelitvijo
nagrade.


3.8. Odpravnina ob upokojitvi delavcev

131. člen

Odpravnina ob upokojitvi znaša najmanj 3 in največ 5 povprečnih
neto mesečnih plač na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v
preteklih treh mesecih pred podelitvijo.

Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih do vključno 19 let
pokojninske dobe, ima pravico do odpravnine v višini treh
povprečnih neto plač iz predhodnega odstavka.

Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih 20 do vključno 24 let
pokojninske dobe, ima pravico do odpravnine v višini štirih
povprečnih neto plač iz prvega odstavka.

Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih 25 in več let
pokojninske dobe in delavec, ki je invalidsko upokojen zaradi
nezgode pri delu ali poklicne bolezni, ima pravico do odpravnine
v višini petih povprečnih neto plač iz prvega odstavka.

Enak znesek kot ob odhodu v pokoj, pripada po določilih tega
člena ob smrti delavca najožjim članom njegove družine.

V primeru smrti delavca kot posledice nesreče pri delu pripada
najožjim članom njegove družine odpravnina v višini petih
povprečnih neto plač, ne glede na doseženo pokojninsko dobo
umrlega delavca.

Delavcu, ki odhaja v pokoj, se izplača odpravnina pri zadnjem
izplačilu plače. V primeru smrti, ko prejme izplačilo družina
umrlega delavca, se izplačilo izvrši takoj.


3.9. Solidarnostne pomoči

132. člen

Sindikat mora imeti pregled nad socialnim stanjem delavcev, še
posebej nad tistimi, ki so socialno ogroženi zaradi materialnih
in socialnih razmer in ki z vsemi prejemki iz dela in zunaj njega
ne dosegajo družbeno dogovorjenega življenjskega minimuma na
družinskega člana.

Upravičenost do solidarnostnih pomoči predlaga in presodi
sindikat v naslednjih primerih (pod pogoji, da delavec oziroma
upravičenec ne pridobi pomoči iz drugih naslovov):

1. Pomoč podjetja družini delavca, ki je umrl zaradi posledic
nesreče pri delu, v višini razlike med pogrebnimi stroški po
računu pristojnega podjetja in zneskom, ki je v ta namen priznan
po drugih predpisih.

2. Pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali ob smrti ožjega
družinskega člana v višini povprečne neto plače v gospodarstvu
Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

3. Enkratna pomoč ob elementarni nesreči ali požaru, ki je
prizadel delavca ali njegovo družino, v skladu z internimi
kriteriji do dveh povprečnih neto plač v gospodarstvu Slovenije v
preteklih treh mesecih.

4. Obdaritev otrok ponesrečenih rudarjev.

5. Enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti.


III. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM -
STROŠKI STORITEV

1. Službena potovanja v državi

133. člen

Med povračila stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju
svojih delovnih obveznosti na službenem potovanju spadajo:

- dnevnice, kot povračila stroškov prehrane,

- povračilo stroškov za prenočišče,

- povračilo stroškov za prevoz.

Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni
delavci, ki so napoteni na potovanje, in sicer pod enakimi pogoji
in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.


2. Drugi stroški na službenih potovanjih
v državi in tujini

134. člen

Delavcem se povrnejo tudi drugi stroški, ki so nastali na
službenih potovanjih v državi in v tujini in so v neposredni
zvezi z izvrševanjem nalog, npr.: stroški za telefonske pogovore,
teleks, telefaks, telegrame, poštne pošiljke, prevoz blaga in
prtljage, rezervacije, prevoz s taksijem, če na tej relaciji ni
drugih sredstev javnega prometa ipd.


3. Povračilo stroškov za delo na terenu

135. člen

Terenski dodatek pripada delavcem, če sta na terenu prehrana in
prenočišče organizirana, drugače imajo pravico do povračil
stroškov po potnem nalogu.

Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

Višina terenskega dodatka je opredeljena v tarifni prilogi.


4. Preventivno zdravstveno varstvo

136. člen

Osnovni namen zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev je
preprečevanje obolelnosti in zmanjševanje števila invalidnih
delavcev v podjetju z izvajanjem prilagojenih programov medicine
dela.

Pogoji in možnosti uveljavitve te pravice se podrobneje določijo
v podjetniški kolektivni pogodbi, če obstajajo razpoložljivi viri
sredstev za te namene.


5. Klimatsko zdravljenje delavcev

137. člen

Za revitalizacijo delavcev je klimatsko zdravljenje medicinsko
zaželeno, ni pa nujno. Pogoji in možnosti uveljavitve te pravice
se podrobneje določijo v podjetniški kolektivni pogodbi, če
obstajajo razpoložljivi viri sredstev za te namene.


6. Ostali izdatki, ki bremenijo stroške

138. člen

V breme materialnih stroškov se krijejo:

1. izdatki za posebne varstvene obleke, obutev ter druga osebna
zaščitna sredstva, njihovo čiščenje in popravila,

2. izdatki za posebna okrepčila ob večjih okvarah na napravah ali
delovnih sredstvih in elementarnih nesrečah,

3. sredstva za zavarovanje delavcev.


IV. POSLOVNI IZID

Delitev dobička

139. člen

Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% razdeli
delavcem sorazmerno njihovim izplačanim osnovnim bruto plačam v
poslovnem letu, povečanim za dodatek za delovno dobo in jamski
dodatek, 20% dobička pa po merilih, ki jih vnaprej določi
direktor.

Deleži zaposlenih iz dobička se obračunajo takrat, ko podjetje
doseže čisti dobiček in zanj obstaja pravna podlaga.


V. PLAČA SINDIKALNIH ZAUPNIKOV

140. člen

Za opravljanje profesionalne predsedniške sindikalne funkcije v
podjetju pripada sindikalnemu delavcu plača, ki ne more biti
nižja od plače, ki jo je delavec prejemal pred začetkom
opravljanja te funkcije.

Višino plače iz prejšnjega odstavka se v podjetjih opredeli v
pogodbi iz 147. člena te pogodbe.

Volonterski funkcionarji sindikata v podjetju so v času
opravljanja te funkcije razporejeni na delovna mesta, ki so jih
opravljali pred nastopom funkcije.

Sindikalnim funkcionarjem pripadajo za opravljanje funkcije tudi
vse druge pravice pod pogoji, ki jih določa ta kolektivna
pogodba.


Sindikat podjetja in pogoji za njegovo delovanje

141. člen

Delavci imajo pravico, da se zaradi razvijanja in obrambe lastnih
ekonomskih in socialnih koristi združujejo v sindikalno
organizacijo podjetja. Delavci se prostovoljno včlanijo v
sindikat, organizirajo njegovo delovanje in aktivnosti v skladu s
statutom, pravili in drugimi predpisi.

Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov
podjetja.


1. Pravice in dolžnosti podjetja in sindikata podjetja

142. člen

Sodelovanje podjetja in reprezentativnega sindikata poteka preko
organa upravljanja oziroma njegovega predstavnika, direktorja,
delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter
sindikalnimi zaupniki.


143. člen

Organ upravljanja podjetja, direktor in strokovne službe so
dolžni v vseh primerih posredovati sindikatu vabila, gradiva in
podatke vsaj 7 dni pred sejo ustreznega organa. Kolikor pisni
materiali in vabila niso posredovani pravočasno, lahko sindikat
zahteva preložitev obravnave za enako število dni.

Prav tako se mora zagotoviti predstavnikom sindikata oziroma
neodvisnim strokovnjakom, ki jih angažira sindikat, pravočasen
dostop do vseh podatkov, ki so pomembni za materialni in socialni
položaj članov sindikata oziroma delavcev.


144. člen

Organ upravljanja podjetja in direktor so dolžni, poleg primerov
določenih z zakonom in to kolektivno pogodbo, še obvezno
zahtevati in obravnavati mnenje sindikata pred sprejemom:

1. vsake odločitve, s katero se posredno ali neposredno urejajo
kolektivne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja vseh ali
določenega števila oziroma posameznih kategorij delavcev v
podjetju, v primeru kolektivnega ali individualnega odpusta
delavcev, zlasti pa v primerih odločanja o razporeditvi delovnega
časa, trajanja izrednega kolektivnega dopusta, izvajanju ukrepov
za varstvo pri delu, pogojih dela, presežnih delavcih, družbenem
standardu ipd.,

2. vsake odločitve o individualnih pravicah in obveznostih
posameznih delavcev, pri katerih pritožba ne zadrži izvršitve,
razen odločitve o plači delavca.

Zahtevo za mnenje se posreduje pooblaščenemu sindikalnemu
zaupniku. Opustitev takšne zahteve ali opustitev dolžne obravnave
posredovanega mnenja sindikata pred sprejemom odločitve iz prvega
odstavka tega člena, se šteje za bistveno kršitev pravil postopka
odločanja o pravicah in obveznostih delavcev.


145. člen

Sindikat se pri oblikovanju mnenja o odločitvah iz prejšnjega
člena in pri svojem ukrepanju v primeru neupoštevanja takšnega
mnenja s strani vodstva in organa upravljanja podjetja, zavezuje
upoštevati tudi podjetniški interes.


2. Priznani in plačani delovni čas za sindikalno delo

146. člen

Podjetje v skladu s to kolektivno pogodbo zagotavlja naslednji
obseg plačanega sindikalnega dela med rednim delovnim časom:

1. za opravljanje nalog sindikata najmanj po 1 uro na delavca na
leto. V tako določeno število ur se ne števa sodelovanje
sindikalnih funkcionarjev in njihovih predstavnikov v organih
višjih oblik sindikalne organiziranosti (teritorialnih, panožnih,
funkcionalnih oziroma solidarnostnih), udeležba na sindikalnih
sejah, posvetih in izobraževanju izven podjetja kot tudi ne
profesionalnih sindikalnih funkcionarjev,

2. za usposabljanje sindikalnih zaupnikov iz podjetja, najmanj 5
plačanih delovnih dni letno na zaupnika, vendar skupno število ur
ne sme presegati tretjine ur predhodne točke.

Potreben čas za opravljanje nalog, ki jih sindikat podjetja
prevzame dodatno na podlagi neposrednega dogovora s podjetjem, se
priznava in plača posebej in izven dogovorjenega fonda ur za
sindikalno delo.


147. člen

Direktor podjetja in predsednik sindikata podjetja se zavezujeta,
da bosta na podlagi te kolektivne pogodbe sklenila poseben
dogovor o pogojih za delovanje sindikata, njegovih organov in
zaupnikov (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.)
najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi te pogodbe.


3. Določitev sindikalnih zaupnikov v podjetju

148. člen

Poleg predsednika in sekretarja sindikata podjetja, ki jima je v
skladu s pravili sindikata podjetja priznan status sindikalnih
zaupnikov, imajo to funkcijo še po trije voljeni sindikalni
funkcionarji iz vsake zaključene organizacijske enote oziroma
obrata.

Iz vsake organizacijske enote oziroma obrata, kjer je več kot
šeststo članov sindikata, se na vsakih dodatnih dvesto članov
lahko voli še po enega zaupnika.

Poleg sindikalnih zaupnikov se po obratih na enak način in
istočasno izvoli še enako število namestnikov, katerim v času
nadomeščanja pripadajo enake pravice, obveznosti in odgovornosti
kot zaupnikom. To velja tudi za delovnopravno imuniteto v in
izven časa nadomeščanja za dejanja in aktivnosti, ki jih je
funkcionar izvajal v času nadomeščanja.

Sindikalni zaupniki in njihovi namestniki določijo izmed
sindikalnih zaupnikov glavnega zaupnika, ki je vodja podružnice
na nivoju organizacijske enote ali obrata in član izvršilnega
odbora sindikata podjetja.


149. člen

Sindikat podjetja lahko v skladu s svojo reprezentativnostjo
imenuje do tri sindikalne delavske predstavnike v svojstvu
zaupnikov, ki na strokovnih področjih branijo interese sindikata,
pomagajo delavcem pri ohranitvi ali izboljšanju njihovih delovnih
in življenjskih pogojev, sodelujejo pri razreševanju pritožb ali
sporov, pripravljajo strokovne materiale in sodelujejo pri vseh
sindikalnih pogajalskih funkcijah v in izven podjetja.


150. člen

Sindikalni zaupnik pridobi status pooblaščenega predstavnika
sindikata s pravicami in dolžnostmi po tej kolektivni pogodbi z
dnem, ko je direktorju in organu upravljanja podjetja vročen
pisni sklep sindikata podjetja.

Sindikalnemu zaupniku mora biti izdano tudi pisno pooblastilo
sindikata podjetja. Če ni v pisnem pooblastilu sindikata podjetja
določeno drugače, imajo sindikalni zaupniki v razmerju do vodstva
podjetja in organov upravljanja ter do inšpekcije dela enake
pravice in dolžnosti.


4. Pravice in dolžnosti sindikalnih zaupnikov

151. člen

Sindikalni zaupnik je poblaščen predstavnik sindikata podjetja
pri uresničevanju sindikalnega varstva pravic in interesov
delavcev.

Vsa pravna in nepravna dejanja in ravnanja sindikalnega zaupnika
v razmerju do vodstva podjetja in organov upravljanja se štejejo
kot akti delovanja sindikata podjetja.

Vodstvo in organi upravljanja podjetja sodelujejo s sindikatom
preko sindikalnih zaupnikov.


152. člen

Podjetje mora sindikalnemu zaupniku zagotoviti vse potrebne
pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalne dejavnosti,
s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. V zvezi s
tem ima sindikalni zaupnik zlasti pravico, da se bori za
uveljavljanje novih oziroma vedno večjih kolektivnih delavskih
pravic ter njihovo normiranje v kolektivni pogodbi oziroma, da
varuje že pridobljene pravice, zapisane v zakonih in tej
kolektivni pogodbi.


153. člen

Sindikalni zaupnik mora opravljati sindikalno dejavnost na način,
ki ne bo zmanjševal učinkovitosti poslovanja podjetja ali
neutemeljeno povzročal slabih medsebojnih odnosov. Sindikalni
zaupnik je dolžan, da:

- sindikalno dejavnost opravlja le v okviru delovnega časa,
dogovorjenega s to kolektivno pogodbo,

- ne organizira stavk in drugih oblik motenja delovnega procesa,
če je mogoče kršitev pravic učinkovito preprečiti ali odpraviti
po redni pravni poti ali na drug primeren način,


- izbiro oblik, metod in sredstev za uresničevanje svoje
varstvene funkcije prilagaja teži in pomenu storjenih kršitev,

- argumentirano nastopa nasproti pristojnim vodilnim delavcem in
organom pri zavzemanju za delavske pravice,

- zaradi sindikalnega dela ne zanemarja svojih rednih delovnih
dolžnosti ali kako drugače zlorablja položaj in pooblastila
sindikalnega zaupnika.

V primeru, da sindikalni zaupnik ne opravlja obveznosti v skladu
z zakonom in to kolektivno pogodbo, je izvršilni organ sindikata
podjetja dolžan na svojo ali pobudo direktorja kritično oceniti
njegovo delo ali ravnanje ter v skladu s svojimi pravili
zahtevati tudi njegovo razrešitev oziroma odpoklic.


154. člen

Direktor podjetja je dolžan najmanj enkrat mesečno povabiti
sindikalne zaupnike v podjetju na razgovor zaradi skupne
proučitve stanja na področju varstva delavskih pravic v podjetju
in dogovora o potrebnih ukrepih.


155. člen

Sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto. Sindikalnega
zaupnika v času trajanja njegove funkcije in še dve leti po
njenem preteku oziroma razrešitvi brez soglasja sindikata
podjetja ni mogoče:

1. prerazporediti v izmeni oziroma obratu v okviru podjetja ali
celo v drugo podjetje oziroma organizacijo,

2. uvrstiti med presežne delavce,

3. mu znižati plače,

4. začeti proti njemu disciplinski ali odškodninski postopek in

5. ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen
položaj.

Vsak gornji ukrep oziroma odločitev je brez pravnega učinka, če
sindikat k njej ne da pisnega soglasja. Sindikat odkloni
soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne
dejavnosti sindikalnega zaupnika, pristojni vodilni delavec ali
organ pa lahko o tem sproži postopek pred organom, ki je
pristojen za reševanje sporov iz te pogodbe. Dokazno breme je na
organu podjetja.

Določila zakona in te kolektivne pogodbe o delovnopravni
imuniteti sindikalnih zaupnikov se uporabljajo tudi za ostale
sindikalne aktiviste v podjetju.


Pravice in dolžnosti v zvezi s stavko

156. člen

Delavci imajo pravico do stavke, pri čemer je z načinom in obliko
organiziranja stavke potrebno zagotoviti opravljanje tistih
nujnih opravil, ki so pogoj, da prekinitev dela ne ogrozi dela
ali prebivalstva, življenja, varnosti in zdravja ljudi. Z načinom
izvedbe stavke je treba zagotoviti varnost in varovanje opreme in
naprav.


157. člen

S stavko delavci uveljavljajo svoje pravice, zahteve in interese
v zvezi z njihovim ekonomskim, materialnim in socialnim
položajem.

Stavka se organizira v primerih neizpolnjevanja te in kolektivnih
pogodb podjetij ter poslabšanja ekonomskega, materialnega in
socialnega položaja delavcev v skladu z zakonom o stavkah in
stavkovnimi pravili.


158. člen

Stavka se organizira v naslednjih oblikah:

- z grožnjo s stavko,

- z opozorilno stavko,

- s stavko s prekinitvijo dela, ki ima za posledico določeno
omejitev oskrbe z energijo.


159. člen

Pogoji za začetek stavke, oblike stavke, vodenje in organiziranje
stavke, čas trajanja stavke in postopek usklajevanja zahtev in
interesov se uredijo s stavkovnimi pravili.


160. člen

Odločitev za stavko je osebna pravica delavca, v skladu s
prejšnjim členom.

Proti delavcem zaradi udeležbe v stavki ni mogoče uvesti postopka
zaradi kršitve delovne obveznosti.

V času trajanja stavke delavcev v skladu z določbami kolektivne
pogodbe, ni možno suspendirati ali jim zaradi stavke prekiniti
delovno razmerje.


Pravice delavcev do varovanja osebnih podatkov

161. člen

Delavec ima pravico do varstva svojih osebnih podatkov, ki se
zbirajo v podjetju.


KONČNE DOLOČBE

162. člen

Kolektivna pogodba dejavnosti premogovništva Slovenije se objavi
in posreduje na način, da je dostopna vsem zainteresiranim
zaposlenim delavcem in organom podjetij najkasneje v enem mesecu
po njeni uveljavitvi.


163. člen

Pogodbeni stranki posredujeta v registracijo in objavo sklenjeno
kolektivno pogodbo oziroma njene spremembe in dopolnitve v skladu
z navodili o registraciji kolektivnih pogodb.


164. člen

Ta kolektivna pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.


KATALOG DELOVNIH MEST

V PANOGI PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE

Seznam delovnih mest, njihova temeljna delovna področja,
zahtevnost in druge osnovne karakteristike so določene v
naslednjem katalogu delovnih mest v panogi premogovništva
Slovenije:

I. ENOSTAVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Rud. delavec (odkop, priprava) NK 1,536 17/12

2. Strežnik mehanizacije NK 1,406 17/12

3. Čistilec NK 1,143 12/12

4. Kurir NK 1,177 12/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Izvajanje enostavnih rudarskih del na odkopu in pripravi v
jami.

2. Čiščenje presipnih mest s posluževanjem transporterjev v jami.

3. Pospravljanje in čiščenje pisarniških prostorov, sanitarij,
oken in pohištva.

4. Izvajanje kurirskih opravil v notranjem informativnem prometu.

II. MANJ ZAHTEVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Pomočnik elektrikarja pomožni
elektrikar 1,536 17/12

2. Pomožni monter vodovod. naprav pomožni
vodoinstalater 1,536 17/12

3. Vzdrževalec osebnih sredstev PK 1,325 12/12


4. Perica PK 1,287 12/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Pomožna dela pri transportu, montaži, remontu in vzdrževanju
elektro naprav v jami.

2. Pomožna dela pri transportu, montaži, remontu in vzdrževanju
vodoinstalacijskih naprav v jami.

3. Pomožna dela pri vzdrževanju osebnih zaščitnih sredstev,
vzdrževanje in šivanje delovnih oblek, usnjenih izdelkov itd).

4. Pranje in likanje delovnih oblek in ostalih zaščitnih
sredstev.

III. SREDNJE ZAHTEVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Pomočnik rudarja pomožni rudar 1,638 17/12

2. Pomočnik vzdrževalca strojnih pomožni
naprav ključavničar 1,492 17/12

3. Strojnik težke gradbene KV
mehanizacije 1448 12/12

4. Skladiščnik KV 1,406 12/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Izvajanje pomožnih rudarskih del na odkopu v jami.

2. Pomoč pri vzdrževanju in popravilu strojne opreme in
transportne mehanizacije v jamskih prostorih.

3. Upravljanje, stalno preverjanje ter tekoče vzdrževanje težke
gradbene mehanizacije.

4. Izvajanje enostavnih skladiščnih del.

IV. ZAHTEVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Kombajnist -rudar specialist rudar-
kombajnist 2,071 17/12

2. Odgovorni rudar na odkopu rudar 1,992 17/12

3. Rudar na odkopu rudar 1,842 17/12

4. Kovinar-vzdrževalec JAMA ključavničar 1,771 17/12

5. Elektrikar-vzdrževalec JAMA elektrikar 1,771 17/12

6. Odpravnik premoga KV 1,703 12/12

7. Kovinar-vzdrževalec ZUNAJ ključavničar 1,582 12/12

8. Elektrikar-vzdrževalec ZUNAJ elektrikar 1,582 12/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Upravljanje s pridobivalnimi stroji v jami.

2. Organiziranje, vodenje in kontroliranje rudarskih del skupine
in izvajanje zahtevnih rudarskih del v jami.

3. Izvajanje raznih rudarskih del na odkopu v jami.

4. Montaža in demontaža, izdelava in popravilo zahtevnih in manj
zahtevnih del na strojni opremi in napravah v jamskih prostorih.

5. Montaža in demontaža, izdelava in popravilo zahtevnih in manj
zahtevnih del na elektro opremi in instalacijah ter napravah v
jamskih prostorih.

6. Izvajanje vseh strokovno administrativnih del potrebnih pri
odpremi premoga iz Separacije na nakladišče.

7. Vzdrževanje, popravljanje, montaža in preizkušanje strojne
opreme in naprav v delavnici.

8. Vzdrževanje, popravljanje, montaža in preizkušanje raznih
električnih strojev in naprav ter instalacij v delavnici.

V. BOLJ ZAHTEVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Nadzornik rudarski rudarski tehnik 2,341 17/12

2. Nadzornik strojni JAMA strojni tehnik 2,240 17/12

3. Nadzornik elektro JAMA elektro tehnik 2,240 17/12

4. Nadzornik strojni ZUNAJ strojni tehnik 1,915 12/12

5. Nadzornik elektro ZUNAJ elektro tehnik 1,915 12/12

6. Stroškovni knjigovodja ekonomski
tehnik 1,771 12/12

7. Referent plačilnega prometa ekonomski
tehnik 1,842 12/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Organiziranje, vodenje in kontroliranje izvajanja del ter
kontroliranje jamskih prostorov, sporočanje sprememb,
kontroliranje del v izmeni, evidentiranje prisotnosti in raznih
dogodkov, pisanje raznih zapisnikov in poročil.

2. Organiziranje, vodenje in kontroliranje izvajanja del v
jamskih prostorih. Preizkus novomontiranih elektro naprav in
instalacij, vodenje evidence, pisanje raznih zapisnikov in
poročil.

3. Organiziranje, vodenje in kontroliranje izvajanja del v
jamskih prostorih. Preizkus novomontiranih strojnih naprav in
opreme, vodenje evidence, pisanje raznih zapisnikov in poročil.

4. Organiziranje, vodenje in kontroliranje izvajanja del v
delavnici. Preizkus novomontiranih elektro naprav in instalacij,
vodenje evidence, pisanje raznih zapisnikov in poročil.

5. Organiziranje, vodenje in kontroliranje izvajanja del v
delavnici. Preizkus novomontiranih strojnih naprav in opreme,
vodenje evidence, pisanje raznih zapisnikov in poročil.

6. Izvajanje opravil stroškovnega knjigovodstva.

7. Izvajanje opravil plačilnega prometa in kompenzacij.

VI. ZELO ZAHTEVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Poslovodja rudarski rudarski
ing;teh. 2,845 16/12

2. Poslovodja strojni ing. strojni 2,581 16/12

3. Poslovodja elektro ing. elektro 2,581 16/12

4. Tehnolog elektro ing. elektro 2,458 15/12

5. Planer - analitik ekonomist 2,154 12/12

6. Vodja glavne knjige ekonomist 2,341 12/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Organiziranje, vodenje, koordiniranjein kontroliranje zvajanja
jamskih rudarskih del. Sodelovanje pri izdelavi planov,
razporeditvi moštva, raportih in reševanju tehnično zahtevnih
opravil. Delo se izvaja pretežno v jami.

2. Organiziranje, vodenje, koordiniranje in kontroliranje
izvajanja demontaže in montaže strojne opreme in naprav.
Sodelovanje pri izdelavi planov, razporeditvi moštva, raportih in
reševanju tehnično zahtevnih del. Delo se izvaja pretežno v jami.

3. Organiziranje, vodenje, koordiniranje in kontroliranje
izvajanja demontaže in montaže elektro instalacij in naprav.
Sodelovanje pri izdelavi planov, razporeditvi moštva, raportih in
reševanju tehnično zahtevnih opravil. Delo se izvaja pretežno v
jami.


4. Organiziranje, koordiniranje in kontroliranje izvajanja del na
elektro področju, občasno v jami.

5. Sestavljanje gospodarskih načrtov, rebalansov, poslovnih
poročil. Spremljanje in analiziranje ter posredovanje podatkov,
predlaganje ukrepov.

6. Organizacija in delitev dela v glavni knjigi; sestava
periodičnega in zaključnega računa na podlagi zbranih podatkov.

VII. VISOKO ZAHTEVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Samostojni geolog dipl. ing.
geol. 2,845 15/12

2. Tehnični vodja strojne službe dipl. ing.
str. 3,137 16/12

3. Tehnični vodja elektro službe dipl. ing. el 3,137 16/12

4. Diplomirani pravnik dipl. prav 2,710 12/12

5. Vodja finančne službe dipl. ek. 3,650 12/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Geološko spremljanje raziskovalnih in drugih rudarskih del
občasno v jami in na površini.

2. Tehnično vodenje, organiziranje in kontroliranje izvajanja
strojnih del po projektih in rudarsko varnostnih predpisih na
jamskih in zunanjih deloviščih v organizacijski enoti.

3. Tehnično vodenje, organiziranje in kontroliranje izvajanja
elektro del po projektih in rudarsko varnostnih predpisih na
jamskih in zunanjih deloviščih v organizacijski enoti.

4. Spremljanje zakonodaje in izvajanje vseh pravnih opravil v
podjetju.

5. Vodenje, organiziranje in usklajevanje poslovnih procesov
finančne službe podjetja z usmerjanjem denarnih tokov v skladu z
gospodarskim načrtom.

VIII. NAJBOLJ ZAHTEVNA DELA


-----------------------------------------------------------------
Zap. Naziv delovnega mesta Delovno RR Benef.
št. področje
-----------------------------------------------------------------
1 2 3 4 5
-----------------------------------------------------------------
1. Tehnični vodja obrata(DE) dipl. ing. rud 3,650 16/12

2. Vodja študija dipl. ing. rud 3,869 15/12

3. Vodja službe varstva pri delu dipl. ing. rud 5,178 15/12
-----------------------------------------------------------------


Dela in naloge:

1. Organiziranje, vodenje, koordiniranje in kontroliranje dela in
poslovanja obrata(DE) pretežno v jami. Spremljanje in
analiziranje vseh tehničnih, ekonomskih in drugih kazalcev
uspešnosti poslovanja. Sodelovanje pri pripravi proizvodnje,
kadrovanja, financ in investicij.

2. Organiziranje, vodenje in koordiniranje dela. Izdelava
programa dela, izdelava študij za spremembe, dopolnitve in
posodobitve postopkov rudarjenja, uvajanje novih postopkov
rudarjenja, kontrola izvajanja praktičnih preizkusov, sodelovanje
na področju inovativne dejavnosti. Delo se izvaja občasno v jami.

3. Organiziranje, koordiniranje in kontroliranje dela službe za
varstvo pri delu v skladu z zakonskimi predpisi. Delo se izvaja
občasno v jami.

IX. IZJEMNO POMEMBNA DELA

V ta tarifni razred se razporejajo le delovna mesta vodilnih in
vodstvenih delavcev.


TARIFNA PRILOGA

H KOLEKTIVNI POGODBI PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE
ZA LETO 1996

1. člen

Izhodiščne bruto plače za dejavnost premogovništva po posameznih
tarifnih razredih so za mesec april 1996 za poln delovni čas
naslednje:


-----------------------------------------------------------------
Tarifni razredi Najnižje Izhodiščna
relativno bruto
razmerje plača
-----------------------------------------------------------------
I. ENOSTAVNA DELA 1,000 47.650

II. MANJ ZAHTEVNA DELA 1,287 61.326

III. SREDNJE ZAHTEVNA DELA 1,406 66.996

IV. ZAHTEVNA DELA 1,582 75.382

V. BOLJ ZAHTEVNA DELA 1,771 84.388

VI. ZELO ZAHTEVNA DELA 2,154 102.638

VII. VISOKO ZAHTEVNA DELA 2,710 129.132

VIII. NAJBOLJ ZAHTEVNA DELA 3,650 173.923

IX. IZJEMNO POMEMBNA DELA 4,347 207.135
-----------------------------------------------------------------


Zgoraj navedene izhodiščne bruto plače zagotavljajo podjetjem
dejavnosti premogovništva v skladu z vsebino 94. člena KP na dan
njene uveljavitve, povprečno bruto plačo na delavca, doseženo za
marec 1995 ob upoštevanju celotne višine eskalacije po splošni
pogodbi za gospodarstvo oziroma dejansko izplačano povprečno
bruto plačo na delavca po stanju v zadnjem mesecu pred
uveljavitvijo kolektivne pogodbe in te tarifne priloge.

Konkretna višina se za potrebe spremljanja izvajanja kolektivne
pogodbe navede v ustrezni metodologiji spremljanja po 18. členu
KP premogovništva, ki jo sprejmeta oba pogajalska partnerja
skupaj z uveljavitvijo KP.

2. člen

********************

(Uradni list RS, št. 39-1963/1999, 48-2644/2001, 6-354/2002 in
69-3284/2002)

(Glej opombo (2), (3), (4) in (5))

Izhodiščna bruto plača se vsake tri mesece povečuje za naslednje
trimesečje za 85% rasti cen na drobno v zadnjem tromesečju.

Ko rast cen na drobno v času od 1. 4. 1996 preseže 8,8% se za
nadaljnje uskladitve upošteva celotna rast cen na drobno.

Prva uskladitev se izvede na osnovi rasti cen v obdobju april-
junij 96 v skladu z prvim odstavkom tega člena.

********************

3. člen

Drugi stroški dela in povračila stroškov v zvezi z delom -
stroški storitev, ki so navedeni v tej tarifni prilogi, se
obračunavajo v skladu s 3. in 4. točko tarifne priloge k splošni
kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 ter v skladu z
uredbo o višini povračil v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki
se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek v
naslednji višini:

DRUGI STROŠKI DELA

1. Povračilo stroškov za ločeno življenje


- Povračilo stroškov stanovanja znaša 18%

- Povračilo stroškov prehrane znaša 22%


povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za
pretekle tri mesece.

2. Povračilo stroškov za prehrano na delu

Prehrana med delom se obračuna na način, ki je opredeljen v
kolektivni pogodbi in znaša mesečno 10% povprečne mesečne plače v
gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

3. Regres za letni dopust

********************

(Uradni list RS, št. 39-1963/1999 in 48-2644/2001)

(Glej opombo (2) in (3))


Regres za letni dopust znaša v bruto znesku 102.000 SIT, kjer
poslovni rezultati dopuščajo, se lahko izplača regres do višine
povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu v preteklih treh
mesecih.

Regres za letni dopust se obračunava in izplačuje kot
individualna pravica delavca. Če se regres izplača v več delih,
se od nove osnove lahko obračuna le neizplačani del.

********************

POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM - STROŠKI STORITEV

4. Povračila stroškov za službena potovanja

Povračila stroškov za službena potovanja znašajo:

a) dnevnica za službeno potovanje, ki traja


- 6 do 8 ur 1.218 SIT

- 8 do 12 ur 1.750 SIT

- nad 12 ur 3.500 SIT


Zgoraj navedene vrednosti se sprotno usklajujejo s spremembo
uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot
odhodek.

b) povračila stroškov za prenočišče

- do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri
delodajalec po določilih kolektivne pogodbe podjetja ali akta
podjetja.

c) povračila stroškov za prevoz

Višina kilometrine znaša 30% maloprodajne cene motornega bencina.

5. Povračila stroškov za delo na terenu

Terenski dodatek znaša dnevno 21% dnevnice za službeno potovanje,
ki traja nad 12 ur.

4. člen

Ostali prejemki oziroma stroški v zvezi z delom se obračunavajo
in izplačujejo v skladu z opredeljenimi osnovami in merili iz
kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije.

5. člen

Tarifna priloga za leto 1996 začne veljati z dnem podpisa.

********************

(Objavljeno 9.8.1996)

********************

(1) Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja
plač (ZDMPNU) (Uradni list RS, št. 40-2259/1997), objavljen
4.7.1997, ki velja od 5.7.1997, določa tudi:

"3. člen

Izhodiščne plače, določene v kolektivnih pogodbah, se povečujejo
tako, da se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin po
podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Izhodiščne
plače se usklajujejo za naprej in sicer na naslednji način:

1. Izhodiščne plače za obdobje april-junij 1997 se uskladijo ob
izplačilih plač za mesec januar 1998 za 85% rasti cen
življenjskih potrebščin za obdobje april-december 1997.

Če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 4. 1997 dalje
pred potekom leta 1997 preseže 5,5%, se ne glede na določbo
prejšnjega odstavka izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 4. 1997 dalje.

V primeru iz prejšnjega odstavka se izhodiščne plače za mesec
januar 1998 uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v
obdobju od zadnje uskladitve do 31. 12. 1997.

Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 1997 glede na december
1996 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač od meseca,
v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca leta 1997,
upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.

Če izplačane plače na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih
(področje D - Predelovalne dejavnosti po uredbi o uvedbi in
uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Uradni list RS, št.
34/94, 3/95, 33/95, 15/96 in 20/96) za čas od 1. 6. 1997 dalje v
štirih zaporednih mesecih rastejo počasneje od rasti cen
življenskih potrebščin, se pri naslednji uskladitvi opravi
uskladitev za 90% rasti cen življenjskih potrebščin.

2. Izhodiščne plače se uskladijo ob izplačilih plač za mesec
januar 1999 za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v letu 1998.

Če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje
pred potekom leta 1998 preseže 6,5%, se ne glede na določbo
prejšnjega odstavka izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje.

V primeru iz prejšnjega odstavka se izhodiščne plače za mesec
januar 1999 uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v
obdobju od zadnje uskladitve do 31. 12. 1998.

Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 1998 glede na december
1997 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač od meseca,
v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca leta 1998,
upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.

Če izplačane plače na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih za
čas od 1. 1. 1998 dalje v štirih zaporednih mesecih rastejo
počasneje od rasti cen življenskih potrebščin, se pri naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin."

********************

(2) Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o
regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (ZMPUPR) (Uradni list
RS, št. 39-1963/1999), objavljen 25.5.1999, ki velja od
26.5.1999, določa tudi:

"26. člen

V času veljavnosti tega zakona se ne uporabljajo tiste določbe
kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v nasprotju s tem
zakonom."

Opomba: glej tudi opombo (3)

********************

(3) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o minimalni plači, o
načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju
1999-2001 (ZMPUPR-B) (Uradni list RS, št. 48-2644/2001),
objavljen 13.6.2001, ki velja od 14.6.2001, določa tudi:

"2. člen

V 15. členu se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita:

"Izhodiščne plače po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske
dejavnosti in po kolektivnih pogodbah na področju gospodarskih
dejavnosti se ob izplačilu plač za mesec avgust 2001 uskladijo za
92,5% rasti cen življenjskih potrebščin, doseženih v prvem
polletju 2001. Izhodiščne plače za januar 2002 se uskladijo za
2,7%, to je za 90% predvidene rasti cen življenjskih potrebščin
od 1. julija do 31. decembra 2001.

V primeru, da rast cen življenjskih potrebščin v letu 2001 pred
koncem leta preseže 7%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač iz
prejšnjega odstavka za mesec januar 2002 razlika nad 6,3%
upošteva v celoti. Tako se k povečanju plač iz prejšnjega
odstavka (2,7%) prišteje 100-odstotna razlika v rasti cen nad 7%
in še 10% razlike v rasti cen med 6,3% in 7%. Ob tem skupno
povečanje izhodiščnih plač za leto 2001 ne sme preseči 95% rasti
cen življenjskih potrebščin v letu 2001."

...

5. člen

V 20. členu se v prvem odstavku znesek "102.000 tolarjev"
nadomesti z zneskom "117.298 tolarjev".


6. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Določbe tega zakona, ki se nanašajo na plače, način usklajevanja
plač in regres za letni dopust se uporabljajo do 31. januarja
2002; določbe, ki se nanašajo na višino minimalne plače, pa se
uporabljajo tudi po 31. januarju 2002, dokler z zakonom ni
določen drugačen način določanja minimalne plače.""

Opomba: glej tudi opombo (2)

********************

(4) Količnik povišanja plač zaposlenih v RS po splošni kolektivni
pogodbi za gospodarske dejavnosti in po kolektivnih pogodbah na
področju gospodarskih dejavnosti od vključno meseca januarja 2002
dalje (Uradni list RS, št. 6-354/2002), objavljen 25.1.2002, ki
velja od 25.1.2002 in se uporablja od 1.1.2002, določa:

"Količnik povišanja izhodiščnih plač zaposlenih v RS po splošni
kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in po kolektivnih
pogodbah na področju gospodarskih dejavnosti od vključno meseca
januarja 2002 dalje, je 1,027."


********************

(5) Količnik povišanja plač zaposlenih v RS po splošni
kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in po kolektivnih
pogodbah na področju gospodarskih dejavnosti od vključno meseca
avgusta 2002 dalje (Uradni list RS, št. 69-3284/2002), objavljen
2.8.2002, ki velja od 1.8.2002, določa:

"Količnik povišanja izhodiščnih plač zaposlenih v RS po splošni
kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in po kolektivnih
pogodbah na področju gospodarskih dejavnosti od vključno meseca
avgusta 2002 dalje, je 1,042."

********************

(6) Razlaga kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (Uradni
list RS, št. 73-3578/2003), objavljena 29.7.2003, določa tudi:

"I

Komisija za razlago KPPS je skladno z določbo drugega odstavka
7. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02)
sprejela razlago KPPS in z njo določila določbe KPPS, ki se v
skladu z zakonom o delovnih razmerjih uporabljajo, in določbe,
ki se ne uporabljajo:

1. do 20. člen: se uporabljajo v celoti

21. do 24. člen: se uporabljajo v celoti

25. člen: se uporablja v celoti

26. člen: se uporablja v celoti

27. člen: se uporablja v celoti

28. in 29. člen: se ne uporabljata v celoti

30. do 32. člen: se ne uporabljajo

33. do 40. člen: se ne uporabljajo

41. in 42. člen: se ne uporabljata

43. člen: se ne uporablja

44. in 45. člen: se ne uporabljata

46. člen: se ne uporablja

47. člen: se ne uporablja

48. člen: se ne uporablja

49. člen: se ne uporablja

50. člen: se uporablja, razen prvega odstavka, ki se ne
uporablja, pri čemer se sklep, ki ga izda direktor, nanaša na
ugotovitev prenehanja potreb po delu določenih delavcev iz
poslovnih razlogov

51. in 52 člen: se uporabljata v celoti

53. člen: se uporablja v celoti, pri čemer se po določbi prvega
odstavka v isto kategorijo razvrščajo delavci, ki delajo na
delovnih mestih in so medsebojno zamenljivi

54. člen: se uporablja v celoti

55. in 56. člen: se uporabljata v celoti

57. člen: se uporablja v celoti

58. člen: se uporablja v celoti

59. člen: se uporablja v celoti

60. člen: se uporablja, razen prvega odstavka, ki se ne uporablja

61. člen: se uporablja v celoti

62. in 63. člen: se uporabljata v celoti

64. člen: se uporablja, razen druge in tretje alinee, ki se ne
uporabljata

65. in 66. člen: se uporabljata v celoti

67. člen: se uporablja v celoti

68. člen: se uporablja, razen drugega odstavka, ki se ne
uporablja

69. do 73. člen: se uporabljajo v celoti

74. in 75. člen: se uporabljata v celoti, pri čemer se pojem
razporejanja oziroma prerazporejanja pod razumeva kot
premestitev znotraj istega delokroga, skladno s pogodbo o
zaposlitvi, če pa tega ni, pa kot sklenitev nove pogodbe o
zaposlitvi

76. člen: se uporablja v celoti

77. člen: se ne uporablja

78. člen: se uporablja, razen drugega odstavka, ki se ne
uporablja

79. člen: se ne uporablja

80. in 81. člen: se uporabljata v celoti

82. do 87. člen: se uporabljajo v celoti

88. do 92. člen: se uporabljajo v celoti

89. člen: se uporablja v celoti, pri čemer se pojem začasnih
razporeditev pod razumeva kot premestitev znotraj istega
delokroga, skladno s pogodbo o zaposlitvi, če pa tega ni, pa kot
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi

93. do 112. člen: se uporabljajo v celoti

113. člen: se ne uporablja

114. člen: se uporablja v celoti

115. do 118. člen: se ne uporabljajo

119. in 120. člen: se uporabljata v celoti

121. člen: se uporablja, razen drugega odstavka, ki se ne
uporablja

122. do 139. člen: se uporabljajo v celoti

140. do 164. člen: se uporabljajo v celoti

Skladno s to razlago se tako uporabljajo le tiste določbe KPPS,
ki niso v nasprotju z določbami zakona o delovnih razmerjih
(Uradni list RS, št. 42/02)."

********************

(7) Aneks št. 1 h kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije
(Uradni list RS, št. 100-4332/2004), objavljen 13.9.2004, ki
velja od 14.9.2004, določa:

"1. člen

Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo, da:

- so dne 28. 6. 1996 sklenile Kolektivno pogodbo premogovništva
Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 73/03 - razlaga), ki je
bila dne 6. 7. 1996 vpisana v register kolektivnih pogodb pod
zap. št. 25/1,

- je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS,
št. 30/01) razdeljena pristojnost v okviru dejavnosti
premogovništva med Ministrstvo za okolje, prostor in energijo in
Ministrstvo za gospodarstvo,

- je bil sprejet dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju za
leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 55/04) ter Zakon o
izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za leti
2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 70/04),

- kot pooblaščeni predstavnik delojemalcev sklepa ta aneks
Sindikat delavcev energetike Slovenije, Konferenca
premogovništva ter Sindikat pridobivanja energetskih surovin in
sicer je pooblastilno razmerje razvidno iz priloge tega aneksa,
kot pooblaščeni predstavnik delodajalcev pa Ministrstvo za
okolje, prostor in energijo in Ministrstvo za gospodarstvo kar
je prav tako razvidno iz priloge tega aneksa (sklep Vlade RS,
št. 110-13/2002-3 z dne 26. 8. 2004).

2. člen

Enotni usklajevalni nominalni znesek za dejavnost premogovništva
znaša 9.961 tolarjev.

3. člen

Usklajevalni zneski iz prejšnjega člena se izplačujejo v enaki
višini vsem zaposlenim kot poseben dodatek k izplačani plači od
1. avgusta 2004."

Opomba:
Ta aneks h kolektivni pogodbi je bil s sklepom o registraciji
aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je izdalo Ministrstvo za
delo, družino in socialne zadeve vpisan v register kolektivnih
pogodb z datumom 2. 9. 2004 pod zap. št. 25/2 in št. spisa
121-03-009/95-008.

********************

(8) Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije
(Uradni list RS, št. 81-3576/2005), objavljen 2.9.2005, ki velja
od 3.9.2005, določa:


1. člen

Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo, da:

- so dne 28. 6. 1996 sklenile Kolektivno pogodbo premogovništva
Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 73/03 - razlaga, 100/04),
ki je bila dne 6. 7. 1996 vpisana v register kolektivnih pogodb
pod zap. št. 25/1,

- je bila na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
državni upravi (Uradni list RS, št. 123/04) dejavnost
premogovništva prenesena v celoti na Ministrstvo za gospodarstvo,

- je bil sprejet Dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju za
leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 55/04) ter Zakon o
izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za leti
2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 70/04),

- kot pooblaščeni predstavnik delojemalcev sklepa ta aneks
Sindikat delavcev energetike Slovenije, Konferenca
premogovništva ter Sindikat pridobivanja energetskih surovin in
sicer je pooblastilno razmerje razvidno iz priloge tega aneksa,
kot pooblaščeni predstavnik delodajalcev pa Ministrstvo za
okolje, prostor in energijo in Ministrstvo za gospodarstvo kar
je prav tako razvidno iz priloge tega aneksa (sklep Vlade RS,
št. 10101-6/2005/3 z dne 25. 8. 2005).


2. člen

Enotni usklajevalni nominalni znesek za dejavnost premogovništva
znaša 9.321 SIT.


3. člen

Usklajevalni zneski iz prejšnjega člena se izplačujejo v enaki
višini vsem zaposlenim kot poseben dodatek k izplačani plači od
1. avgusta 2005.

********************

(9) Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP) (Uradni list RS, št. 43-
1835/2006), objavljen 21.4.2006, ki velja od 6.5.2006, določa
tudi:

"34. člen

(prenehanje veljavnosti kolektivnih pogodb)

(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve
tega zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka
veljavnosti oziroma do sklenitve novih kolektivnih pogodb, če
niso v nasprotju s tem zakonom ali zakonom, ki ureja individualna
delovna razmerja.

(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani
delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim
članstvom, prenehajo veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32.
člena tega zakona."

"32. člen

(delodajalske asociacije z obveznim članstvom)

Ne glede na določbo prvega odstavka 2. člena tega zakona lahko v
prehodnem obdobju treh let po uveljavitvi zakona na strani
delodajalcev sklepajo kolektivne pogodbe tudi delodajalske
asociacije z obveznim članstvom."

"2. člen

(stranki)

(1) Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja
sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev (v nadaljnjem
besedilu: delavec) in delodajalke in delodajalci (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec) oziroma združenja delodajalcev kot stranka
na strani delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: stranki).

..."

********************

(10) Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije
(Uradni list RS, št. 105-5247/2007), objavljen 19.11.2007, ki
velja od 20.11.2007, določa:

"1. člen

(Uvodne določbe)

Pogodbeni stranki uvodoma ugotavljata, da:

- sta dne 28. 6. 1996 sklenili Kolektivno pogodbo premogovništva
Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 73/03 - razlaga, 100/04 in
81/05), ki je bila dne 6. 7. 1996 vpisana v register kolektivnih
pogodb pod zap. št. 25/1,

- je bil sprejet Dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju za
leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 55/04) ter Zakon o
izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju za leti
2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 70/04),

- Vlada Republike Slovenije in predstavniki delojemalcev se
strinjajo, da se vključi kot pogodbena stranka na strani
delodajalcev Energetska zbornica, ki sodeluje pri pogajanjih in
sklepanju kolektivne pogodbe dejavnosti.


2. člen

(Vključitev uskladitvenega zneska v sistem plač)

Uskladitvena zneska za leto 2004 in leto 2005, določena z
Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju
v obdobju 2004-2005 (Uradni list RS, št. 70/04) in Aneksov 1 in
2 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije se vključita v
sistem plač tako, da se po posameznih tarifnih razredih določijo
najnižje osnovne plače.


3. člen

(Oblikovanje najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih)

Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela
posameznega tarifnega razreda. Višina najnižjih mesečnih
osnovnih plač velja za polni delovni čas, predvidene rezultate
in normalne pogoje dela.

Zneski najnižjih osnovnih plač posameznega tarifnega razreda se
določijo tako, da se nominalni uskladitveni znesek v višini
80,46 EUR poveča za eskalacijo iz leta 2006 ter s 1. septembrom
2007 vključi v sistem plač v obliki korekcijskega faktorja
posameznega relativnega razmerja.


4. člen

(Uskladitev osnovnih bruto plač)

Stopnja rasti plač se določi ob upoštevanju pravnih podlag, ki
so osnova za sklenitev tega aneksa.

...

6. člen

(Plače na podlagi uspešnosti v podjetjih)

Pogodbeni stranki soglašata, da se delodajalci in sindikati pri
delodajalcih s posameznimi podjetniškimi kolektivnimi pogodbami
dogovorijo o višji stopnji dviga plač na osnovi produktivnosti
in uspešnosti posameznega elektroenergetskega podjetja."

********************