KOLEKTIVNA POGODBA

PREMOGOVNIKA VELENJE

Velenje, november 1996

  Prenesi (.docx)

UVOD

 

H KOLEKTIVNI POGODBI RUDNIKA VELENJE IN NJENIM OPERATIVNO IZVEDBENIM AKTOM

 

Ta kolektivna pogodba je s svojimi operativno izvedbenimi akti v tem tre­nutku po svoji vsebini vezni člen med starim in bodočim konceptom gospodarjenja, upravljanja in socialnim varstvom v podjetju. Prav zato je tudi toliko bolj pomembna, legitimna in obvezujoča, saj je njena vsebina podlaga in spodnji prag bodočih pravic in obveznosti, in se z njo odpravlja tudi precejšnji pravni in vsebinski vakuum v podjetju. Ni dvoma, da je ta in takšna kolektivna pogodba z njenim operativno izvedbenimi akti tisti manjkajoči pravni člen v verigi naših medsebojno prepletenih pravic in obveznosti, ki nam bo v prehodnem obdobju uspešno "gasil" eventualne medsebojne kolektivne ali individualne spore. H kolektivni pogodbi priložena izvedbena akta, to je Tarifna priloga za leto 1996 in metodologija spremljanja izvajanja sta v startu veljavnosti s tarifnima sidroma (izhodiščno plačo po tarifnih razredih in poprečno bruto plačo v podjetju) sicer enaka tistima iz Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije. Ker naj bi ta pogodba veljala tja v leto 2000 in še čez, bosta partnerja vsakoletne nove izvedbene akte sproti izpogajala ali pa preprosto uveljavila tarifna sidra in ostala vrednotenja iz premogovniške pogodbe.

Čas priprave in sprejema te kolektivne pogodbe nam ni bil najbolj naklonjen. Vedeti moramo, da bodo šele z dokončnim lastninskim in statusnim preoblik­ovanjem RLV dobili pravi pomen avtonomni akti. ta kolektivna pogodba, da bosta šele takrat dobila svojo pravo pozicijo lastnik in organ upravljanja oziroma delodajalec ter sindikat, kot reprezantiven predstavnik delojemalcev. Šele od tega definitivnega preoblikovanja bo odvisen status gospodarskega subjekta, delež delavcev pri upravljanju oziroma poslovodenju.

Prav v tej univerzalnosti in povezovalnosti so največje sestavljalske in izvajalske težave, pa tudi kvalitete te kolektivne pogodbe. Sigurno bodo spremenjene družbene razmere praksa, in čas pokazali, da v njej nismo uspeli v celoti dogovoriti vseh nians, ki jih bo v prihodnjem obdobju pogojevalo življenje in delo. Nič hudega! Z razumnim, strpnim in argumentiranim dialogom bosta pogodbeni stranki na podlagi dogovorjenih obligacijskih določb zlahka do­govorili potrebne spremembe ali dopolnitve.

 

 

 

Franko MAŽGON

 

Na podlagi 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. RS št.14/90), Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo Slovenije (Ur.l.RS. št. 39/93 in 23/95) in 10. Člena Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (Ur.l.RS. 44/96)

 

Sklepata

 

 

direktor RLV dr. Franc ŽERDIN

in

predsednik Sindikata podjetja RLV

 

Jože KOŽAR

 

(v nadaljnjem besedilu: pogodbeni stranki)

 

 

KOLEKTIVNO POGODBO

RUDNIKA LIGNITA VELENJE

 

 

 

OBLIGACIJSKE DOLOČBE

 

  1. UVODNE DOLOČBE

 

1. člen

 

S to kolektivno pogodbo pogodbeni stranki normativno določata pravice in obveznosti ter medsebojne odgovornosti na področju delovnih razmerij, plač, drugih osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom, položaj sindikata v podjetju, obveščanju in soupravljanju v podjetju ter pravice delavcev do zavarovanja osebnih podatkov.

 

  1. VSEBINA IN VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

 

2. člen

 

Za vsebino te kolektivne pogodbe je temeljni normativni in stroškovni element obligacij med pogodbenima strankama pri opredeljevanju ekonomskih učinkov poslovanja.

 

3. člen

 

Sklenjena kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki so zaposleni v podjetju ter se uporablja neposredno.

4. člen

 

Za direktorja in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za čas teh pooblastil ne veljajo tiste določbe, katere so izrecno izključene s pogodbo o njihovi zaposlitvi.

S pogodbo o zaposlitvi ni mogoče izključiti določb o obveznostih in odgovornostih direktorja za izvajanje te kolektivne pogodbe.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu.

Izraz ''delavci'' v tej kolektivni pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

 

5. člen

 

Ta kolektivna pogodba velja do 31.12.2000, oziroma do sklenitve nove.

Stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred roka njene veljavnosti. Če kolektivna pogodba ni odpovedana, se njena veljavnost podaljša vsako leto za eno leto.

 

6. člen

 

Tarifne priloge in ostali izvedbeni akti so sestavni del te kolektivne pogodbe. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30.11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša do sklenitve nove.

 

7. člen

 

Veljavni Socialni sporazum, Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije se lahko uporabljajo nepos­redno, če ta kolektivna pogodba posamezne vsebine ne ureja drugače ali če je dodatno ne konkretizira.

 

Pogodbeni stranki soglašata, da predstavlja obseg pravic delavcev, določen v aktih iz prejšnjega odstavka, spodnjo mejo teh pravic.

 

  1. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV

 

    1. Pozitivna izvedbena dolžnost

8. člen

 

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

 

    1. Negativna izvedbena dolžnost

9. člen

 

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni opustili vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

    1. Sklenitev, spremembe ali dopolnitve kolektivne pogodbe

 

10. člen
 

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oz. dopolnitev kolektivne pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi spremembo oz. dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki, Druga stranka seje dolžna do predloga opredelili v 30 dneh. Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe ali se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje. Določbe 3., 4. in 5. odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

 

    1. Reševanje kolektivnih sporov

11. člen

 

Za spor med strankama kolektivne pogodbe gre v primeru, če se ne sporazumeta o

  • sklenitvi, spremembi oz. dopolnitvi kolektivne pogodbe,

  • enotni razlagi in uporabi kolektivne pogodbe in

  • o ukrepih za reševanje spornih primerov

 

Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, naštetih v prejšnjem odstavku, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji se ustanovi komisija za pomirjanje in arbitražni svet.

Stranka, ki ostaja kolektivni pogodbi zvesta, lahko spor o izvršeni kršitvi nasprotne stranke predloži v rešitev sodišču, ki je pristojno za reševanje delovnih sporov.

 

    1. Sestava komisije za pomirjevanje

12. člen

 

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomir­jevanje.

Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana izvrši uglednih strokovnih in javnih delavcev.

Stranki kolektivne pogodbe sta dolžni člane komisije imenovati najkasneje v 8 dneh od prejema zahteve, ti pa v naslednjih 3 dneh predsednika komisije.

 

    1. Postopek pomirjevanja

13. člen

 

Postopek pomirjevanja se začne na pisno obrazloženo zahtevo katerekoli stranke.

Komisijo sklicuje in vodi predsednik.

Stranki kolektivne pogodbe sta komisiji za pomirjevanje dolžni zagotoviti vse podatke o izvajanju kolektivne pogodbe in vso strokovno pomoč.

Vsaka pogodbena stranka nosi svoje stroške pomirjanja, skupne stroške pa si stranki delita.

Postopek pomirjevanja pogodbeni stranki uredila s poslovnikom komisije za pomirjevanje.

    1. Arbitražni svet

14. člen

 

V primeru, da se pogodbeni stranki ne sporazumeta o razlagi, sklenitvi, spremembi in dopolnitvi kolektivne pogodbe in drugih ukrepih za reševanje spornih situacij, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet. Pobudo za oblik­ovanje arbitražnega sveta lahko da vsaka izmed pogodbenih strank. Pobuda mora biti podana v pisni obliki z navedbo spornega vprašanja.

Stranka, ki da pobudo, je dolžna hkrati imenovati člane arbitraže, ki jo bodo zastopali. Arbitražni svet šteje pet članov v katerega imenuje vsaka stranka po dva člana in dva namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa imenujeta obe stranki sporazumno.

Člane arbitražnega sveta določila pogodbeni stranki iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.

Arbitražni svet deluje po poslovniku, ki si ga sam določi. Vsaka stranka nosi svoje stroške arbitražnega postopka, skupne stroške pa si stranki delita.

 

    1. Učinki pomirjevanja in odločitev arbitražnega sveta

 

15. člen

 

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranki ne imenujeta članov komisije za pomirjevanje oz., če člani ne imenujejo predsednika komisije. Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki. Če je pomirjevanje neuspešno, odločilo spornih vprašanjih arbitražni svet. Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražnega sveta dopolnjuje kolektivno pogodbo oz. nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.

 

16. člen

 

Odločbe arbitražnega sveta ne morejo imeti povratne veljave in učinkov na že pridobljene pravice in vzpostavljene obveznosti pogodbenih strank ter delavcev.

 

    1. Razlaga kolektivne pogodbe

17. člen

 

Pogodbeni stranki imenujeta strokovno komisijo za razlago vsebine kolek­tivne pogodbe oz. njenih sprememb in dopolnitev.

Vsaka stranka imenuje po enega člana, tretjega, ki je istočasno predsednik komisije imenujeta sporazumno. Vsaka pogodbena stranka lahko v postopek priprav vključi tudi zunanje strokovne sodelavce, vendar le kot konzultante. Komisija za razlago tolmači določbe in besedilo kolektivne pogodbe ter besedilo njenih sprememb in dopolnitev.

Komisija za razlago je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovno-pravne konvencije, predpise s področij sporne vsebine in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.

Pravic delavcev po tej kolektivni pogodbi ni možno tolmačiti ožje od pravic delavcev po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in Kolektivni po­godbi premogovništva Slovenije. Določbe kolektivne pogodbe, ki bi jih bilo možno različno tolmačiti, komisija ne sme tolmačiti v škodo delavcev.

Sporazumno sprejeta razlaga je obvezna za obe pogodbeni stranki, ki sta dolžni v 8 dneh o razlagi obvezno obvestiti uporabnike kolektivne pogodbe.

Komisija deluje po poslovniku.

 

    1. Spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe

 

18. člen

 

Direktor je dolžan zagotoviti redno mesečno obveščanje sindikata podjetja o izvajanju kolektivne pogodbe.

Za nadzor izvajanja tarifnega dela te kolektivne pogodbe se uporablja dogovorjeno metodologijo spremljanja.

 

19. člen

 

Podjelje je dolžno podatke o izvajanju te kolektivne pogodbe redno in v postavljenih rokih posredovati strankam kolektivne pogodbe. Pogodbeni stranki imela pravico vpogleda v vse podatke, ki so v zvezi z izvajanjem te kolektivne pogodbe.

Preprečevanje vpogleda v podatke o izvajanju kolektivne pogodbe, njihovo prikrivanje ali dajanje lažnih podatkov je kršitev te kolektivne pogodbe.

 

 

    1. Posledice kršitev pravic in dolžnosti strank

 

20. člen

 

Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko tej pogodbi zvesta stranka od nje odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pismeno napovedati v roku, ki pa ne srne biti krajši kot tri mesece. Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove.

 

21. člen

 

V primeru kršitve kolektivne pogodbe lahko delavci, ki so bili zaradi kršitve oškodovani. zahtevajo izvršitev te kolektivne pogodbe ali drugih aktov, sprejetih na podlagi te kolektivne pogodbe ter odpravo posledic kršitve pri sodišču, pristojnem za delovne spore.

Sodni spor zaradi kršitve te kolektivne pogodbe ali drugih aktov, sprejetih na njeni podlagi, z zahtevkom za izvršitev, lahko sproži oškodovana pogodbena stranka.

NORMATIVNE DOLOČBE

 

  1. DELOVNA RAZMERJA

 

  1. TEMELJNE DOLOČBE

 

22. člen

 

S kolektivno pogodbo se podrobneje urejajo pravice, obveznosti in postopki v zvezi z delovnimi razmerji delavcev, zaposlenih v podjetju. Določila glede odgovornosti veljajo tudi za učence v gospodarstvu, učence in študente na obvezni praksi in počitniškem delu.

 

23. člen

 

O delovnih razmerjih odločajo naslednji organi podjetja:

 

1. Direktor

 

    • sprejme sklep o ponudbi po sklenitvi delovnega razmerja;

    • opravi izbiro med kandidati, ki so se prijavili na prosto delovno mesto;

    • podpisuje pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o delu;

    • imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;

    • razporeja delavce na delovno mesto;

    • prerazporedi delavca na drugo delovno mesto. Če ugotovi, da ne dosega pričakovanih rezultatov, oz. nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta;

    • odredi oz. določi nadurno delo;

    • razporeja delovni čas v okviru skupnega letnega delovnega časa;

    • prerazporedi delovni čas v skladu s to kolektivno pogodbo;

    • odreja pravico do odsotnosti z dela z in brez nadomestila plače v primerih, ki so določeni s to kolektivno pogodbo;

  • odloča o disciplinski odgovornosti delavca za izrekanje ukrepa javnega opomina in denarne kazni;

  • poda zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka za kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki jih obravnava disciplinska komisija;

  • odloča o odstranitvi (suspenzu) delavca v primerih, ki so določeni s to kolektivno pogodbo;

  • odloča o prenehanju delovnega razmerja;

  • daje pooblastila o svojih pristojnost ih drugim delavcem;

  • izvrši pravnomočno sodno odločbo;

  • odloča v skladu s to kolektivno pogodbo o nadaljevanju delovnega razmerja delavcu, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in

  • odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščen in pristojen v skladu s statutom, drugimi akti, to kolektivno pogodbo in zakoni.

2. Delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga pooblasti direktor oz. je pooblastilo odrejeno v statutu podjetja:

 

  • razporeja delavce na drugo delovno mesto

  • prerazporedi delavca na drugo delovno mesto, če ugotovi, da ne dosega
    pričakovanih rezultatov, oz. nima potrebnega znanja in zmožnosti za
    opravljanje del delovnega mesta, oz. odloči o prenehanju delovnega razmerja.

  • odredi,oz. določi nadurno delo;

  • prerazporedi delovni čas v skladu sto kolektivno pogodbo;

  • odreja pravico do odsotnosti z dela z in brez nadomestila plače v primerih,
    ki so določeni v lej kolektivni pogodbi;

  • odloča o disciplinski odgovornosti delavca za izrekanje ukrepa javnega
    opomina in denarne kazni in

  • odloča o odstranitvi (suspenzu) delavca.

 

3. Disciplinski organ:

 

  • izvede disciplinski postopek in odloča o izreku prenehanja delovnega razmerja in njegovem pogojnem izreku in

  • odloča o povrnitvi škode

Sestav in delo tega organa je opredeljeno v poglavju ''Odgovornost za delovne obveznosti''.

 

4. Pritožbeni organ, ki ga imenuje organ upravljanja podjetja:

 

  • imenuje komisijo za ugotavljanje potrebnega znanja in zmožnosti delavca
    pred prenehanjem delovnega razmerja;

  • odloča o ugovorih delavcev zoper 1. stopenjske odločbe o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, ki so jih sprejeli direktor, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, disciplinski organ na 1. stopnji in drugi prvostopenjski organi;

  • presoja ustreznosti suspenza.

 

5. Organ upravljanja:

 

  • imenuje razpisno komisijo;

  • odloča o trajanju polnega delovnega časa;

  • odloča o usposabljanju invalidov;

  • odloča o presežkih delavcev;

  • imenuje komisijo za razreševanje presežkov in

  • odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščen in pristojen po določilih
    statuta, te kolektivne pogodbe in drugih aktov.

  1. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

 

24. člen

 

Organizacijo podjetja, sistemizacijo delovnih mest z izhodiščnimi plačilnimi razredi za posamezna delovna mesta. z nomenklaturo nazivov za skupine delovnih mest, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe, način vrednotenja delovnih mest in druge pogoje, potrebne za zasedbo delovnih mest, določi direktor v posebnem aktu po opravljenem postopku skupnega posvetovanja z organom upravljanja in po predhodnem pisnem mnenju sindikata podjetja.

 

25. člen

 

Kadar se v podjetju potrebuje povečano število delavcev potem o povečanju v skladu s kadrovskim planom odloči direktor.

Iz odločitve o povečanju števila delavcev mora biti razvidno število potrebnih delavcev in njihova izobrazbena struktura.

 

26. člen

 

Na podlagi odločitve o povečanju števila delavcev kadrovska služba objavi oz. razpiše prosta delovna mesta v javnih informativnih sredstvih in priglasi zavodu za zaposlovanje.

 

27. člen

 

Delavec sklene delovno razmerje za delovno področje, določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

 

28. člen

 

Objava oz. razpis mora navesti:

  • firmo oz. ime podjetja;

  • prosto delovno mesto;

  • pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za opravljanje del na objavljenem delovnem mestu;

  • rok, v katerem se morajo kandidati prijavili;

  • rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire;

  • ali gre za delovno razmerje za določen čas ali nedoločen delovni čas;

  • ali gre za delovno razmerje za poln ali krajši čas od polnega;

  • morebitni preizkus znanja;

  • morebitno poskusno delo.

 

29. člen

 

Brez objave oz. javnega razpisa se lahko sklene delovno razmerje v naslednjih primerih:

  • če gre za pripravnike, ki jih je podjetje štipendiralo;

  • če gre za opravljanje nalog, ki po svoji naravi trajajo »največ 60 dni;

  • če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca;

 

  • če gre za voljene ali imenovane delavce za katere tako določa poseben zakon

  • če gre za občana, ki v skladu s pogoji, določenimi s kolektivno pogodbo oz. drugim aktom, vlaga svoja sredstva v podjetje, zaradi sklenitve delovnega razmerja;

  • če gre za sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji ali pri delodajalcu zaradi ¸ prevzetja iz druge organizacije, zaradi potreb in interesa delovnega procesa pri združevanju organizacij; začasne razporeditve po sporazumu z drugo organizacijo in delavca, ki je presežek, na podlagi sporazuma o zagotovitvi dela;

  • če gre za nezaposleno invalidno osebo;

  • če gre za delavce, ki opravljajo strokovno delo na podlagi pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju s tujim partnerjem o proizvodni kooperaciji in drugih vlaganj in

  • v drugih primerih določenih z zakonom.

 

30. člen

 

Delovno razmerje lahko sklene vsak. kdor se prijavi na objavo ali razpis v roku 8 dni po objavi ter izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da je star 15 let - za zunanja dela. oz. da je star 18 let za jamska dela;

  2. da je telesno in duševno zdrav, kar dokaže z zdravniškim spričevalom
    medicine dela;

  3. izpolnjuje pogoje iz objavljenega oz. razpisanega delovnega mesta,

  4. da ima delovno knjižico;

  5. da ima delovno dovoljenje, če gre za tujega državljana oz. osebo brez
    državljanstva.

Šteje se, da ima invalidna oseba, ki je usposobljena za določena dela, zdravstveno zmožnost za opravljanje teh del.

 

31. člen

 

Rudar, ki je končal rudarsko šolo pred dopolnitvijo 18 let starosti, ki je poseben pogoj za delo v jami, se v skladu s potrebami podjetja zaposli do izpolnitve predpisane starosti na zunanjih deloviščih ali pa se mu do dopolnjenega 18. leta starosti podaljša čas praktičnega usposabljanja na šolskih deloviščih.

 

32. člen

 

Izbito med prijavljenimi kandidati opravi direktor.

Pri izbiri kandidata na prosto delovno mesto se upoštevajo samo prošnje, ki so prispele pravočasno do roka, odnosno prijave, ki so bile poslane priporočeno po pošti zadnji dan roka. Prijavljeni kandidati morajo predložili ob prijavi pismene dokaze o lem, da

izpolnjujejo pogoje zahtevane v objavi.

Prijavljenim kandidatom se priznajo samo listi pogoji, ki so jih izpolnjevali ob prijavi.

Direktor se lahko odloči tudi za preizkus določenega znanja.

33. člen

 

Če se prijavi več kandidatov mora direktor o prijavljenih kandidatih in izbranemu kandidatu opraviti uradni zaznamek. Direktor mora o izbiri kandidata odločiti v roku 15 dni in vse kandidate, ki so se prijavili v roku 8 dni po opravljeni izbiri pismeno obvestiti o odločitvi.

Pismeno obvestilo kandidatom, ki nišo bili izbrani mora vsebovati obrazložitev in pravni pouk.

Zavrnjeni kandidat ima pravico do varstva pravic, ki jo naslovi na pritožbeni organ.

 

34. člen

 

V primeru, da direktor ne izbere nobenega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, postopek ponovi. Če pa ni izbran noben od kandidatov za to, ker ne izpolnjuje pogojev, se lahko direktor odloči, da sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto, z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.

 

  1. Nastop dela

 

35. člen

 

V obvestilu izbranemu kandidatu je treba določiti dan, ko naj kandidat sklene pogodbo o zaposlitvi.

Izbranega kandidata je treba poučili, da se v primeru, ko iz neupravičenih razlogov v določenem roku ne podpiše pogodbo o zaposlitvi ali ne začne delati na določen dan, šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.

 

36. člen

 

Delavec sklene delovno razmerje z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, oz. z dnem ko nastopi delo, če pride do nastopa dela iz opravičenih ali dogovorjenih razlogov kakšen drug dan po podpisu pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi je potrebno dogovoriti:

  • za kakšen čas se sklepa delovno razmerje;

  • za katero delovno področje se sklepa delovno razmerje;

  • morebitno poskusno delo;

  • pripravništvo, če se sklepa delovno razmerje s pripravnikom;

  • kraj opravljanja dela;

  • delovni čas, odmore, počitke in dopust;

  • plačo - tarifni razred;

  • način spremembe pogodbe in

  • posebnosti, ki se nanašajo na določeno delovno področje.

 

37. člen

 

S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi oz. nastopom dela delavec pridobi vse pravice in obveznosti, ki mu pripadajo v zvezi z delovnim razmerjem. Preden nastopi delo, mu je potrebno omogočiti, da se seznani s kolektivno pogodbo in drugimi akti podjetja, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti.

38. člen

 

Kadar gre za dela, katerih opravljanje ne zahteva polnega delovnega časa, zaradi njihove narave in zahtevnosti pa jih ni mogoče združevati z deli drugih delovnih mest, se lahko sklene delovno razmerje za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Taka dela se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

 

39. člen

 

Delavec lahko sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, kadar je to v skladu z interesi podjetja. O tem odloči direktor podjetja.

Delovni čas taksnih delavcev določi direktor podjetja in to tako, da se upošteva racionalnost zaposlovanja v podjetju ter potrebe delovnega procesa. Delavec, ki sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, ima vse pravice in obveznosti delavca, ki dela poln delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno dolžini delovnega časa.

 

40. člen

 

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom se lahko sklene, če je v interesu delavca in v interesu podjetja ter ko je to ekonomsko smotrno glede na naravo in organizacijo dela ali izrabo delovnega časa ali glede na posebne pogoje zaposlovanja.

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom se sklene pod enakimi pogoji in na enak način kot delovno razmerje s polnim delovnim časom. Delavec, ki sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom lahko sklene za dosego polnega delovnega časa delovno razmerje v drugem podjetju ali pri zasebniku.

Delavec, ki sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega,

ima vse pravice in obveznosti delavca, ki dela poln delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno dolžini delovnega časa oz., če gre za krajši čas zaradi tega, ker je delavec presežek, uveljavlja pravice v skladu z določili te kolektivne pogodbe v poglavju ''Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju."

V razvrstitvi delovnih mest in letnih planih kadrov se označi pri katerih delovnih mestih se lahko uvede krajši delovni čas. Gre predvsem za delovna mesta, katerih zasedenost ni nujno potrebna za poslovanje podjetja.

 

41. člen

 

Delavec sklene delovno razmerje praviloma za nedoločen čas, izjemoma pa tudi za določen čas in sicer v naslednjih primerih:

  • če traja izvršitev dela po svoji naravi določen čas;

  • če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca;

  • če gre za pripravo oz. izvedbo dela, ki je projektno organizirano;

  • če je trajanje določenega dela vezano na programske opredelitve,

  • če se začasno poveča obseg dela;

  • če gre za izvedbo pripravljalnih del v novoustanovljenih organizacijskih
    enotah, zaradi uvedbe novih programov, nove tehnologije ter drugih
    tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa oz. zaradi usposobljenosti delavcev;

  • če gre za opravljanje sezonskega dela;

 

  • če gre za delavca. ki sklene delovno razmerje zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo;

  • če se podjetje vključi v postopek razreševanja zaposlitve presežnih delavcev drugih organizacij in delodajalcev;

  • v drugih primerih. ki jih še določa zakon oz. v skladu z njimi ta kolektivna
    pogodba ali drugi akt podjetja.

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, ima vse pravice, obveznosti in odgovornosti, kot delavci, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.

Delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas le-to preneha po preteku časa za katerega je sklenil delovno razmerje, izvršitvijo dela oz. vrnitvijo odsotnega delavca, ki ga je nadomeščal.

Pripadajoči del dopusta izkoristi delavec v času trajanja delovnega razmerja za določen čas.

 

42. člen

 

Če delavec po krivdi podjetja sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom ali če ostane delavec na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se šteje, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.

Če se odsotni delavec ne vrne na delo, oz. če delovno mesto, za katero je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, prerasle v stalno, lahko delavec v soglasju s podjetjem nadaljuje z delom v delovnem razmerju za nedoločen čas.

Soglasje poda organ. ki odloča o sklenitvi delovnega razmerja.

 

 

  1. Poskusno delo

 

43. člen

 

Pogoj za ohranitev delovnega razmerja in uspešno opravljeno poskusno delo, ki mora biti določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest.

Poskusno delo traja:

 

a) za delovna mesta pod zemljo:

 

- I. do III. tarifne skupine 3 mesece;

- IV. tarifne skupine 4 mesece;

- V. tarifne skupine 5 mesecev;

- VI. in VII. tarifne skupine 6 mesecev;

 

b) zunanja delovna mesta:

 

- I. do III. tarifne skupine 1 mesec;

- IV. tarifne skupine 2 meseca;

- V. tarifne skupine 3 mesece;

- VI. tarifne skupine 4 mesece;

- VII. in VIII. tarifne skupine 6 mesecev;

 

Poskusno delo je potrebno objaviti v objavi oz. razpisu delovnega mesta. Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike.

44. člen

 

Čas trajanja poskusnega dela se srne podaljšati v primeru odsotnosti zaradi bolezni in drugih opravičenih razlogov za čas te odsotnosti.

Delavčevo delo v času trajanja poskusnega dela se sme oceniti tudi pred potekom poizkusnega dela. če je mogoče pridobiti oceno na podlagi opravljenega dela.

 

45. člen

 

Delavčevo poskusno delo ocenjuje tri-članska komisija, ki jo imenuje za vsak primer posebej vodja organizacijske enote. Člani komisije morajo imeli najmanj enako ali višjo izobrazbo kot delavec, katerega poskusno delo se ocenjuje.

Komisija ocenjuje:

    • strokovnost,

    • pripravljenost za delo in obseg ter kvaliteto opravljenega dela,

    • discipliniranost delavca.

 

Komisija opredeli delavcu, katera dela in delovne naloge bo moral opraviti, če to ni razvidno iz opisa delovnega mesta ter oceni rezultate uspešnosti njegovega poskusnega dela.

Komisija mora do izteka poskusnega dela predložiti vodji organizacijske enote pismeno oceno o uspehu poskusnega dela.

 

46. člen

 

Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha delovno razmerje po 15 dneh po vročitvi pismenega odpravka o prenehanju delovnega razmerja, če ne vloži zahteve za varstvo pravic.

Če vloži zahtevo za varstvo pravic in zahtevi ni ugodeno, delavcu preneha delovno razmerje z dnem vročitve sklepa o zavrnitvi zahteve.

 

47. člen

 

Delavec, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza, lahko med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati v podjetju, s čimer mu preneha delovno razmerje z dnem, ko podpise izjavo, da ne želi več delati in lahko istega dne zapusti delo.

 

48. člen

 

Delavca, ki poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko direktor razporedi na drugo delovno mesto, če je med poskusnim delom dokazal, da ima strokovne in druge sposobnosti za drugo delo in če je tako delovno mesto prosto.

 

  1. Uvajanje delavca v delo v premogovniku

 

49. člen

 

Delavca, ki je sklenil delovno razmerje v podjetju in je prvič razporejen na delo v jami, je treba postopoma, najmanj pa 15 dni, uvajati v delo pod neposrednim vodstvom in nadzorom delavca, ki ga določi pooblaščeni de­lavec organizacijske enote ali od njega pooblaščena oseba. Čas uvajanja se delavcu šteje v poskusno dobo.

50. člen

 

Uvajanje vključuje tudi enodnevni seminar, v katerem se mora delavec seznaniti z vsemi varnostnimi predpisi, z organizacijo podjetja ter s pravicami in obveznostmi iz te kolektivne pogodbe in drugih aktov podjetja.

 

51. člen

 

Delavce, ki so že delali v jamah. toda ne v metanskih, mora pristojni varnostni delavec poučiti o obveznem izvajanju varnostnih predpisov, ki so določeni za metanske jame. Vsi delavci, ki so razporejeni na delo v metanske jame, morajo pred potekom poskusnega dela opraviti izpit iz varnostnih predpisov

 

52. Člen

 

Uvajanje za delo v jami se ne zahteva za delavce, ki so si pridobili strokovno usposobljenost v šoli rudarske stroke

 

 

  1. Pripravništvo

 

53. člen

 

Vsak delavec, ki prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, je pripravnik.

 

54. člen

 

Pripravnik sklene praviloma delovno razmerje za nedoločen čas. Izjemoma, če ni prostih delovnih mest pa tudi za določen čas, omogoči pa se jim lahko tudi volontersko opravljanje pripravništva.

 

55. člen

 

Dolžina trajanja pripravniške dobe je;

- za dela IV. in V. stopnje 6 mesecev

- za dela VI. stopnje in 9 mesecev

- za dela VII. Stopnje 12 mesecev

razen, če posebni predpisi za poklice v rudarstvu ne določajo drugače.

Pripravniška doba iz predhodnega odstavka se ustrezno podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela nad 30 dni. Pripravništva ni potrebno opravljali delavcu, ki jev nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

56. člen

 

Pripravništvo poteka po programu, ki je pripravljen za posamezno stroko in po programu mentorja, Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.

 

57. člen

 

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi čas trajanja pripravništva v skladu s 55. členom te kolektivne pogodbe, način spremljanja dela in ocenjevanje pripravništva ter razloge podaljšanja.

 

58. člen

 

Po preteku pripravniške dobe opravlja pripravnik izpit pred izpitno komisijo. Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja. Pripravnik, ki pri prvem poskusu izpita ne opravi, lahko izpit ponovi v roku, ki ne sme biti krajši kot 15 delovnih dni oz. ne daljši od 45 delovnih dni. Če pripravnik tudi po ponovitvi izpita ne opravi, mu preneha delovno razmerje.

Delovno razmerje preneha tudi pripravniku po opravljenem pripravništvu, če je sklenil delovno razmerje le za čas, določen za pripravniško dobo.

 

 

  1. RAZPOREJANJE DELAVCEV

 

59. člen

 

Delavec je razporejen z razporeditveno odločbo na delovno mesto v okviru delovnega področja, za katerega je sklenil delovno razmerje. Delavec je lahko zaradi potreb delovnega procesa in organizacije dela razporejen na vsako delovno mesto. ki ustreza stopnji delavčeve strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in sposobnosti.

 

60. člen

 

Delavec je lahko razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, ki jo ima delavec, v naslednjih primerih:

- kadar gre za reševanje človeških življenj in zdravja;

- v primerih višje sile. ki je nastopila ali se neposredno pričakuje;

- zaradi nadomeščanja nenadoma odsotnega delavca;

- če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela;

- kadar je delavcu izrečen varstveni (odstranitev po 195. členu te kolektivne pogodbe) vzgojni in disciplinski ukrep zaradi katerega ne more opravljati svojega dela;

- kadar je razporejen zaradi medicinske rehabilitacije;

- nenadnega kvara surovin ali materiala, ki povzroči delni ali popolni zastoj
delovnega procesa;

- zaradi razreševanja presežnih delavcev,

- če noče ali ne opravi uspešno predpisanega preizkusa znanja.

Takšna razporeditev je le začasna in lahko traja le toliko časa. kot trajajo te izjemne okoliščine. V primeru razporeditve iz 5., 6., 8. in 9. alinee prejšnjega odstavka, delavcu pripada plača po dejanskem delovnem mestu, kamor je bil razporejen, v ostalih primerih pa plača, kot bi jo prejemal za delo na svojem delovnem mestu.

61. člen

 

Delavec je lahko razporejen začasno ali trajno na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, če sam v to privoli ali če je razporejen po odločbi ZPIZ.

 

62. člen


Delavca je mogoče razporediti v drugo organizacijo oz. podjetje na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica in to na podlagi sporazumno sprejetega sklepa pristojnih organov za čas šestih mesecev oz. dokler ni končano delo, zaradi katerega je začasno razporejen. Razporeditev v drugo organizacijo oz. podjetje zaradi odločbe ZPIZ ni omejena s predhodno navedenim časom.

Obe udeleženi organizaciji se v sporazumu dogovorila, kje delavec uresničuje pravice iz delovnega razmerja, dopusta, osebnih prejemkov, odgovornosti itd.

Delavec je lahko razporejen iz kraja v drugi kraj brez njegovega soglasja (tudi v drugo podjetje v skladu s tem členom):

- če se mu zagotovi prevoz na delo in iz dela;

- oz. se mu v primeru, da se vozi z javnim prevoznim sredstvom odsotnost z doma ne poveča več kot za dve uri dnevno in

- da je delo v skladu z njegovo strokovno oz. zdravstveno usposobljenostjo.

 

63. člen

 

Sklep o razporeditvi delavca sprejme direktor.

Zoper sklep o razporeditvi ima delavec pravico ugovora na pritožbeni organ. Ugovor delavca zadrži izvršitev sklepa, razen v primerih navedenih v 60. členu te kolektivne pogodbe, ko gre za nujne ali izjemne okoliščine.

V vseh primerih odklonitve razporeditve po dokončnosti oz. pravnomočnosti sklepa o razporeditvi, delavcu preneha delovno razmerje.

 

  1. Prevzem na delo v drugo organizacijo

64. člen

 

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo pod naslednjimi pogoji:

- da se v podjetju ukine določeno dejavnost in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oz. določenega poklicnega profila,

- da druga organizacija oz. delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

- da se delovno dobo, kol podlago za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, upošteva brez prekinitve.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa upravljanja na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

  1. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov del

 

65. člen

 

Postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela začne direktor na podlagi dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu v zadnjih šestih mesecih. O začetku postopka iz predhodnega odstavka je potrebno obvestiti sindikat, katerega član je delavec

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek preverjanja znanja in zmožnosti za opravljanje delovnega mesta na katerega je razporejen.

Delavcu je potrebno omogočiti vpogled v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil postopek začet.

Direktor mora z delavcem opraviti razgovor in mu dati možnost, da se izreče o navedbah. O tem razgovoru je potrebno voditi zapisnik.

 

66. člen

 

Ko direktor ugotovi, da delavec najmanj 30 delovnih dni svojega dela ne opravlja s pričakovanimi rezultati, izda pismeni sklep o razporeditvi na delovno mesto, ki ustreza njegovim zmožnostim in znanju oz. sklep o prenehanju delovnega razmerja.

 

67. člen

 

2kiper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim ali zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na pritožbeni

Če gre za prenehanje delovnega razmerja lahko pritožbeni organ odloči šele po pridobitvi mnenja komisije, ki jo imenuje.

Člani te komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, katerega delo se ocenjuje.

 

  1. PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH ZARADI NUJNIH OPERATIVNIH RAZLOGOV V PODJETJU

 

68. člen

 

Delavcu, ki je po določilih te kolektivne pogodbe opredeljen kot presežni delavec ne more prenehali delovno razmerje, dokler mu ni zagotovljena ena izmed pravic iz dela, ki mu jo zagotavlja zakon in ta kolektivna pogodba.

 

69. člen

 

Kot presežni delavec se smatra vsak delavec oz. vsi tisti delavci, katerih delo v podjetju ni več potrebno začasno za največ šest mesecev ali trajno zaradi kateregakoli v tem členu navedenega razloga ali vzroka:

    • zmanjševanja proizvodnje;

    • ukinjanja dela proizvodnje;

    • reorganizacije delovnega procesa in poslovanja podjetja;

    • uvajanja tehnoloških izboljšav, ki zmanjšujejo potrebo po številu delavcev;

    • ekonomskih težav in

    • ugotovitve prezaposlenosti oz. viška delavcev, katerih delo ne bi bilo več potrebno že ob sedanji nespremenjeni tehnologiji, vrsti in količini proiz­vodnje, če bi bila organizacija dela in storilnost optimalna.

 

  1. Postopek za ugotavljanje presežnih delavcev

 

70. člen

 

Direktor podjetja ugotovi obstoj ali nastanek presežnih delavcev. Direktor obvesti o nastalih presežnih delavcih organ upravljanja, svet de­lavcev in sindikat podjetja. V kolikor gre za večje število trajnih presežnih delavcev obvesti v roku 10 dni pred nastopom prenehanja potreb po delu delavcev tudi zavod za zaposlovanje.

Iz obvestila organu upravljanja, svetu delavcev in sindikatu morajo biti razvidni razlogi za prenehanje potreb po delu, število in kategorije delavcev, ki bodo zajeti med presežne, dalje ali gre za začasnost ali trajnost presežnih delavcev itd.

 

71. člen

 

V primeru trajnih presežkov mora biti sprejet program za razreševanje presežkov delavcev v katerem določi ukrepe za preprečitev ali omejitev nepotrebnih delavcev, določi presežne delavce in pravice,ki bodo tem delavcem zagotovljene ipd.

Program lahko direktor sprejme na podlagi skupnega posvetovanja z or­ganom upravljanja in mnenjem sveta delavcev in sindikata.

 

72. člen

 

Za razreševanje problematike presežnih delavcev se imenuje 5- članska komisija, ki jo sestavljata 2 člana organa upravljanja, 2 člana reprezentativnega sindikata podjetja in predstavnik kadrovske službe. Komisija določi. kateri ukrep bo uporabljen, če gre za presežne delavce. Komisija določi, kateri delavec je presežek (trajni ali začasni) in katera pravica bo presežnim delavcem zagotovljena.

  1. Začasni presežni delavci

 

73. člen

 

Kot začasni presežek se smatra delavec, ki mu začasno, največ pa za čas šestih mesecev, ni mogoče zagotoviti dela. Z odločitvijo, daje opredeljen kot začasni presežek, mora biti delavec seznanjen najmanj tri dni pred izdajo sklepa.

 

74. člen

 

Direktor ne more sprejeti odločitve o začasnem prenehanju potreb po delu določenega števila delavcev, če s to odločitvijo delavcem, ki opravljajo enaka dela in niso začasno opredeljeni kot presežni delavci, ne omogoči porabe letnega dopusta v skladu s planom ali če morajo ti delavci opravljati delo preko polnega delovnega časa.

 

75. člen

 

V primeru, ko gre za začasne presežne delavce se leti rešujejo z:

1. razporeditvijo na drugo delovno mesto v podjetju ali izven podjetja;

2. prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo;

3. uvedbo dela s skrajšanim delovnim časom in

4. zagotovitvijo nadomestila plače za čas čakanja na delo.

 

76. člen

 

Delavca, katerega delo začasno ni potrebno, se razporedi na drugo delovno mesto najdalj za čas šestih mesecev in sicer na delovno mesto, za katera se lahko zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, kot se zahteva za delovno mesto, na katerem je delavec delal, preden je postal začasni presežek. Delavca pa se lahko razporedi za čas iz prejšnjega odstavka tudi v drugo organizacijo ali delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, kot se zahteva za delovno mesto, na katerem je delavec delal, preden je postal začasni presežek. Delavcu pripada plača za delo, ki ga opravlja, vendar pa mora bili ta plača najmanj 20% višja od nadomestila plače za čas čakanja na delo, določenega v 271. členu te kolektivne pogodbe.

 

77. člen

 

Delavca se napoti na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, če se z njo v kratkem času doseže potrebna usposobljenost za prosta delovna mesta. Višino nadomestila za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije določa 271. člen te kolektivne pogodbe.

 

78. člen

 

Delavec lahko dela tudi krajši delovni čas od polnega.

Krajši delovni čas se lahko uvede za posameznika, za delavce na določenem delovnem mestu, za določeno organizacijsko enoto ali celo podjetje.

Plačo delavca, ki dela skrajšan delovni čas, določa 271. člen te kolektivne pogodbe.

Skrajšani delovni čas po tem členu se šteje za polni delovni čas.

 

79. člen

 

Delavca se napoti na iskanje na delo za čas največ šestih mesecev in se mu za ta čas zagotovi nadomestilo plače v višini, ki ga določa 271. člen te kolektivne pogodbe.

 

80. člen

 

Pri določitvi ukrepa iz 75. člena te kolektivne pogodbe in izbiri kateri delavec je začasni presežek, se upošteva:

  1. delovno uspešnost, ki jo oceni neposredno nadrejeni vodja. Prednost za ohranitev dela ima delavec z boljšo oceno uspešnosti. Za oceno uspešnosti se uporabljajo merila, ki so določena v metodologiji za ugotavljanje presežnih delavcev, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe;

  2. strokovna izobrazba, pri čemer ima prednost delavec z večjo strokovno izobrazbo;

  3. delovna doba, pri čemer ima prednost delavec z daljšo delovno dobo;

  4. zdravstveno stanje;

  5. socialne razmere, v katerih delavec živi, pri tem se upošteva dohodek na člana družine in eventualna dopolnilna dejavnost. Prednost ima delavec s slabšimi socialnimi razmerami.

 

81. člen

 

Odklonitev kateregakoli ukrepa iz 75. člena te kolektivne pogodbe ima za posledico prenehanje delovnega razmerja.

 

  1. Trajni presežni delavci

 

82. člen

 

Za trajne presežne delavce se smatra delavce za katere direktor ugotovi, da jim trajno ne bo mogoče zagotoviti dela v podjetju, niti s pomočjo razporeditev, niti z možnostjo prekvalifikacije ali dokvalifikacije in da tudi ni možno delovnega procesa organizirati z enakim številom delavcev s skrajšanim delovnim časom.

Če se ugotovi prenehanje potreb po delu za več kot 25 % zaposlenih delavcev, se mora prenehanje delovnega razmerja razporediti na daljše časovno obdobje.

Program za razreševanje presežnih delavcev se pripravi skupno z Zavodom za zaposlovanje.

 

83. člen

 

Direktor mora takoj po ugotovitvi obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev o tem pisno obvestiti svet delavcev in sindikat podjetja. V obvestilu mora opredeliti število in kategorije nepotrebnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev.

Obvestilu mora priložiti:

    • pisno poročilo o dejanski zasedenosti obstoječih delovnih mest in načrtovani optimalni zasedbi,

    • pisno poročilo o možnostih za razporejanje posameznih delavcev,

    • pisno poročilo o možnostih za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo posameznih kategorij delavcev,

    • pisno poročilo o možnosti za skrajševanje delovnega časa v podjetju,

    • seznam delavcev, ki jim v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo ne
      more ali lahko samo s soglasjem sindikata podjetja preneha delovno razmerje.

84. člen

 

Direktor mora posredovati obvestilo svetu delavcev in sindikatu najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve in predlagati rok za skupno posvetovanje najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve.

 

85. člen

 

Delavcem. ki so postali trajni presežek se zagotovi s programom za razreševanje presežkov:

1. pravico do dela s sklenitvijo delovnega razmerja v drugi organizaciji ali delodajalcu za nedoločen čas ali

2. dokup zavarovalne dobe zaradi pravice do upokojitve, če delavcu manjka do izpolnitve pogojev za upokojitev največ 5 let delovne dobe ali

3. stimulacijo za zagotovitev zaposlitve v okviru lastne iniciative (kmetijstvo, obrt, podjetništvo ipd.).

86. člen

 

Delavcu kateremu preneha delovno razmerje kot presežnemu in ki je bil v podjetju zaposlen najmanj dve leti, pripada odpravnina v višini najmanj polovice njegove poprečne skupne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja za vsako leto dela v podjetju. Presežnemu delavcu mora biti odpravnina izplačana najkasneje do izteka odpovednega roka.

Do odpravnine iz prvega odstavka pa ni upravičen delavec, ki mu podjetje v okviru programa razreševanja presežnih delavcev zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji ali pri delodajalcu, dokupi delovno dobo ali mu izplača odpravnino iz točke 85. ali 304. člena te kolektivne pogodbe.

 

87. člen

 

Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v podjetju, preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Šestmesečni rok za delavce iz 1., 2., in 3. alinee 90. člena začne teči, ko se delavec vrne na delo, za delavce iz 4.alinee pa po izteku mandata, oz. podaljšane imunitete po 340. členu te kolektivne pogodbe.

 

88. člen

 

V času iz prejšnjega člena delavcu pripada nadomestilo plače v višini, ki jo določa 27l. člen te kolektivne pogodbe.

Če pa delavec v tem času opravlja delo, mu pripada plača po dejanskem delu.

Če delavcu po sporazumu preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, delavcu pripada celotni znesek nadomestila plače.

89. člen

 

Podjetje se zaradi nastalih presežnih delavcev dogovori z delavci o odločitvi za sporazumno prenehanje delovnega razmerja z odpravnino. Višino določi organ upravljanja podjetja s predhodnim soglasjem sindikata podjetja. Natančnejši pogoji izplačila odpravnine za sporazumno prenehanje de­lovnega razmerja so predmet pismenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.

Delodajalec mora pismeno obvestiti delavca na posledice prenehanja de­lovnega razmerja z njegovim soglasjem v zvezi s pravicami za primer brezposelnosti, da ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila iz naslova brezposelnosti.

 

90. člen

 

Delovno razmerje, kot presežnemu delavcu ne preneha:

    • delavcu v času služenja vojaškega roka;

    • delavcu v času, ko je odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu ali bolezni;

    • delavki v času nosečnosti, med porodniškim dopustom in dopustom za nego otroka oz. očetu, ki koristi pravice iz naslova materinstva;

    • sindikalnemu zaupniku in delegatu organa soupravljanja v času opravljanja funkcije in še dve leti po prenehanju opravljanja funkcije;

    • enemu od obeh zakoncev zaposlenih v podjetju.

Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:

    • delavcu z manj kot enim letom delovne dobe;

    • delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje;

    • delavki oz. delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju in

    • obema zakoncema.

 

91. člen

 

Delavca- invalida, ki ne izpolnjuje pogojev invalidsko pokojnino se lahko uvrsti med presežne le z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji ali delodajalcu.

Dokler se delavcu iz prejšnjega odstavka ne zagotovi ustreznega delovnega mesta se mu lahko odredi čakanje na delo. V tem času ima delavec pravico do nadomestila plače v višini denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo kot brezposelnemu delavcu po predpisih o zavarovanju v primeru brezposelnosti.

 

92. člen

 

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le:

    • če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe;

    • če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti vse do izpolnitve pogojev za polno starostno upokojitev;

    • če se mu z njegovim soglasjem zagotovi pravica do ustrezne odpravnine po lastni izbiri med odpravnino iz 86. in odpravnino iz 89. člena te kolektivne pogodbe.

93. člen

 

Delavci, ki postanejo začasni ali trajni presežek morajo sprejeti sklep z navedbo za kakšen presežek gre ter z navedbo ukrepa, ki bo uporabljen oz. z navedbo časa, kdaj jim bo prenehalo delovno razmerje.

Sklep izda direktor. Izdaja sklepa ni potrebna v primeru, ko je po sklepu organa upravljanja uveden skrajšan delovni čas za vse zaposlene v organizacijski enoti ali v podjetju kot celoti.

 

  1. Kriteriji za določitev delavcev, ki bodo uvrščeni med presežene

 

94. člen

 

Za ugotovitev prenehanja potreb po delu posameznih delavcev se določajo naslednji izločitveni kriteriji:

1. delovna uspešnost

      1. delovna disciplina.

      2. kakovost dela,

      3. količina dela,

      4. samostojnost,

      5. odnos do delovnih sredstev,

2. izobrazba

3. delovne izkušnje:

  1. skupna delovna doba,

  2. delovna doba v podjetju,

  3. delovna doba na sedanjem delom

4. socialno stanje,

5. zdravstveno stanje

 

95. člen

 

Merila za uporaba posameznih kriterijev iz prejšnjega metodologiji za ugotavljanje presežnih delavcev.

 

96. člen

 

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

Komisija pri poimenskem določanju delavcev, ki postanejo presežni, ni dolžna uporabiti vseh kriterijev po vrstnem redu, kot so navedeni v tej kolektivni pogodbi, pač pa se lahko odloči tudi sama za posamezne kriterije glede na to, katero pravico bo zagotovila presežnemu delavcu. Vendar pa mora biti izbrani kriterij uporabljen za vse delavce, za katere se hkrati ugotavlja presežek.

Kriteriji za določitev presežnih delavcev bodo uporabljeni v primeru, ko na istem delovnem mestu dela več delavcev, ali ko je več delavcev z isto stopnjo strokovne izobrazbe oz. z enako usposobljenostjo postalo presežek.

97. člen

 

Delavci, ki so sprejeli sklep iz 93. člena te kolektivne pogodbe imajo pravico do ugovora. Ugovor morajo vložiti v roku 15 dni po sprejemu sklepa na pritožbeni organ. Ugovor zadrži izvršitev sklepa in le-ta postane izvršljiv šele ko je dokončen, razen v primeru, ko se delavcu s sklepom odredi čakanje na delo.

 

98. člen

 

Zoper odločitev pritožbenega organa ima delavec pravico zahtevati varstvo pri pristojnem sodišču v 15 dneh od vročitve dokončne odločbe.

 

  1. Arbitražni svet o postopku reševanja presežnih delavcev

 

99. člen

 

Če direktor podjetja sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bi vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražnim svetom.

Arbitražni svet o zadevi dokončno odloči v roku 8 dni. Odločitev arbitražnega sveta je dokončna.

100. člen

 

Arbitražni svet sestavljata dva predstavnika podjetja, dva predstavnika sindi­kata in predsednik, ki ga obe strani imenujeta sporazumno. Če se arbitražni svet ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imeno­vala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke pristojno krajevno sodišče za delovne spore.

 

  1. DELOVNI ČAS

 

 

101. člen

 

Delovni čas delavcev traja do vključno 40 ur na teden.

Delovni teden ima praviloma pet delovnih dni z osemurno delovno obveznostjo.

Delovni čas se določa po delovnih izmenah, ki trajajo praviloma od:

06. do 14. ure.

14. do 22. ure in

22. do 6. ure

Delovni čas se lahko razporedi tudi drugače in sicer z uvedbami turnusov in dnevnega gibljivega delovnega časa.

Pri uvedbi turnusa mora biti upoštevan 24 urni tedenski počitek. Delovni čas delavcev, ki delajo v turnusu, teče praviloma v treh izmenah po osem delovnih ur na dan. Skupni delovni čas delavcev, ki delajo v turnusu mora biti izenačen z delovnim časom ostalih delavcev v skladu z delovnim planom za določeno obdobje.

 

102. člen

 

Delavec je dolžan delati v delovnem času. ki je določen v pogodbi o zaposlitvi. Delovni čas delavcev, ki delajo v jami se začne z vstopom v kletko oz. jamo in konča z izstopom iz kletke oz. jame. Delovni čas delavcev. ki delajo izven jame pa se prične s prihodom na delovno mesto in odhodom iz delovnega mesta.

Delovni čas razčlenjuje letni plan izrabe delovnega časa, ki vključuje tudi možnost prerazporeditve delovnega časa.

 

103. člen

 

Direktor lahko med letom prerazporedi delovni čas vsem delavcem ali delavcem posameznih delov podjetja, če to zahteva organizacija dela, boljša izkoriščenost delovnih sredstev, če nastopijo izjemne okoliščine (prekinitev dobave električne energije, okvare naprav, strojev, zasutja delovišč, poman­jkanje surovin in rezervnih delov) in v primerih višje sile. S to prerazporeditvijo pa ne sme biti presežena 40-urna delovna obveznost.

 

104. člen

 

Dalj kot polni delovni čas mora delavec delati v primerih naravne nesreče ali druge nesreče, pri kateri je ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje podjetja ali pa se nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, dokler je nujno, da se obvarujejo človeška življenja,obvaruje zdravje ljudi in materialna sredstva pred nepopravljivo škodo.

Delo preko polnega delovnega Časa po tem členu se ne šteje kot poseben delovni pogoj.

 

105. člen

 

Direktor lahko odloči, da morajo delavci poleg primerov, ki jih določa zakon, delati preko polnega delovnega časa v naslednjih primerih: zaradi zagotovitve zadostnih količin premoga za potrebe energetskih objektov; zaradi nenadne odsotnosti delavca na delovnem mestu, ki ne more ostati nezasedeno zaradi potreb proizvodnega procesa ali iz varstvenih razlogov
in zaščite premoženja.

Delo preko polnega delovnega časa se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Delo preko polnega delovnega časa sme trajati največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec ali 180 ur na leto. Delo preko polnega delovnega časa po tem členu se šteje kot poseben delovni pogoj.

 

106. člen

 

Delavcu, ki je že v delovnem razmerju se lahko določi krajši delovni čas od polnega le sporazumno z njegovim pristankom ali na njegovo prošnjo in kadar gre za reševanje presežnih delavcev.

  1. ODMOR, POČITEK, LETNI DOPUST IN ODSOTNOSTI Z NADOMESTILOM IN BREZ NADOMESTILA PLAČE

 

  1. Odmor

 

107. člen

 

Delavec, ki dela poln delovni čas ima pravico do 30 minutnega odmora, ki je določen v enkratnem trajanju.

Delavec, ki dela krajši delovni čas od polnega, ki je izenačen s polnim delovnim časom, ima pravico do 15-minutnega odmora.

 

  1. Dnevni in tedenski počitek

 

108. člen

 

Delavec ima med dvema zaporednima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur. Kadar delavec opravlja sezonska dela je lahko dnevni počitek krajši, vendar ne krajši od 10 ur. Ne more pa se dnevni počitek skrajševati delavcu. mlajšemu od 18 let.

 

109. člen

 

Delavec ima pravico do tedenskega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 24 ur. Če mora delati na dan svojega tedenskega počitka, mu je treba zagotoviti za tak počitek en dan v naslednjem tednu.

 

  1. Letni dopust

110. člen

 

Letni dopust za zunanje delavce traja najmanj 18 delovnih dni, jamski dopust pa najmanj 24 delovnih dni v enem koledarskem letu, ne glede na to ali dela delavec poln ali krajši delovni čas od polnega.

Osnova za določitev jamskega dopusta je razporeditvena odločba za delovno mesto, na katerem se šteje zavarovalna doba s povečanjem, Delavec ima pravico izrabiti celotni letni dopust, ko mu preteče šest mesecev nepretrganega dela.

V kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni pogojev iz prejšnjega odstavka, ima pravico za vsak poln mesec dela izrabiti 3 dni dopusta za delo v jami ali 2 dni dopusta za delo izven jame.

111. člen

 

Delavec izrabi dopust v podjetju, kjer je pridobil pravico do njegove izrabe. Delavec se lahko sporazume tudi drugače, vendar če ne pride do sporazuma med obema organizacijama, izrabi delavec sorazmerni del dopusta v organizaciji, kjer mu je ponehalo delovno razmerje in preostali del v organizaciji, kjer je na novo sklenil delovno razmerje. Vsak delavec mora ob sklenitvi delovnega razmerja prinesti iz prejšnje organizacije potrdilo o izrabi letnega dopusta.

Delavec je sam odgovoren za izgubo dopusta v tistem delu, ki bi ga moral

koristiti v organizaciji,kjer mu je prenehalo delovno razmerje.

 

112. člen

 

Delavec, ki je brez prekinitve sklenil delovno razmerje v podjetju, prej pa je delal v drugi organizaciji in ni v njej izpolnil pogoja 6-mesečnega neprekinjenega dela ima pravico do letnega dopusta takoj, ko izpolni predpisani pogoj. V 6-mesečno neprekinjeno delo se všteva tudi čas dela v prejšnji organizaciji.

 

113. člen

 

Za delavca, ki po odslužitvi oz. doslužitvi vojaškega roka želi skleniti delovno razmerje v podjetju, prej pa je delal v drugi organizaciji, veljajo določila prejšnjega člena te kolektivne pogodbe.

 

114. člen

 

Dela prosti dnevi se ne vštejejo v dopust.

 

115. člen

 

Delavcu, ki je razporejen iz dela v jami na delo zunaj in obratno, se določi dolžino dopusta sorazmerno času prebitem na delu v jami oz. zunaj. Kot osnova se šteje poln mesec dela v jami oz. zunaj. Izračun se opravi ob prerazporeditvi delavca.

Invalidu, ki je zaradi svoje invalidnosti II. in III. kategorije razporejen na delo izven jame, popada dopust po osnovah za delo v jami do konca koledarskega leta, v katerem je bil ocenjen za invalida. Enaka pravica gre tudi delavcu, ki je razporejen iz dela v jami na delo zunaj zaradi medicinske rehabilitacije. Takemu delavcu pripada dopust po osnovah za delo v jami do konca koledar­skega leta, v katerem bo stalno razporejen na delo izven jame.

 

116. člen

 

Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti in socialnih pogojev, katerih delavec živi.

 

117. člen

 

Dolžina dopusta se določa z naslednjo lestvico:

Skupno št. Dosež.delov. let za letni dopust

letni dopust za zunanjega delavca

letni dopust za jamskega delavca

Po 6 mesecih

18 dni

24 dni

Po 2 letih

19 dni

25 dni

Po 3 letih

20 dni

26 dni

Po 4 letih

21 dni

27 dni

Po 6 letih

22 dni

28 dni

Po 8 letih

23 dni

29 dni

Po 10 letih

24 dni

30 dni

Po 13 letih

25 dni

32 dni

Po 16 letih

26 dni

34 dni

Po 19 letih

27 dni

36 dni

Po 21 letih

28 dni

38 dni

Po 23 letih

29 dni

39 dni

Po 25 letih

30 dni

40 dni

Delovni pogoji delavca v jami vključno z nočnim delom se po tej lestvici vrednotijo skupno s 6 dni večjo osnovo letnega dopusta, oz. 10 dni daljšim največjim možnim dopustom, kot ga lahko doseže delavec zven jame.

Število dni dopusta delavca pridobljenih iz naslova delovne dobe iz prejšnje lestvice se poveča za število dni, ki jih pridobi na osnovi povečanja delovne dobe po naslednjih kriterijih:

 

a) za zahtevnost delovnega mesta

 

- I. tarifni razred ……………………..0 let

- II. in III. tarifni razred ………………1 leto

- IV. tarifni razred ………………2 leti

- V. tarifni razred …………………….3 leta

- VI. tarifni razred …………………....4 leta

- VII. tarifni razred …………………..5 let

- VIII. tarifni razred ………………….6 let

- IX. Tarifni razred …………………...7 let

 

b) za delovne pogoje

 

- v pisarni ………………………………………...0 let

- v delavnicah in drugih zaprtih prostorih ……….1 leto

- za čiščenje fekalij ………………………………1 leto

- na prostem ………………………………………2 leti

- posebni delovni pogoji (ropot nad 80 fonov, temperatura nad 34 stopinj Celzija, prah, vlaga, dvigovanje težkih bremen, obremenjena dihala in vid, delo v višinah nad 2 m. če ni posebej zavarovano) ………………………………………4 leta

- turnusno delo ……………………………………4 leta

 

Upošteva se samo po en kriterij iz točke b, pod pogojem, da delavec dela v navedenih pogojih najmanj 20% letnega delovnega časa.

 

c) za opravljanje odgovornejših delovnih mest

 

- vodenje oddelka ali nadzornik ……………… 2 leti

- vodenje etaže – poslovodja …………………...3 leta

- vodenje sektorja ali obrata ……………………4 leta

Delavcu. ki doseže zgornjo mejo dopusta 30 oz. 40 delovni dni že iz naslova delovne dobe, tega dopusta ni mogoče povečati za a,b in c kriterije iz 3. odstavka tega člena oz. se dopust poveča samo še za dodatne dni iz 118. in 119. člena te kolektivne pogodbe.

 

118. člen

Letni dopust, ki pripada delavcu na osnovi kriterijev iz predhodnega člena te kolektivne pogodbe se poveča za naslednje število dni:

- invalidom III. kategorije, delavcem pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti in delavcem, ki jim je priznana od 50% do 60%-na telesna okvara za…… 3 dni

- delavcem, edinim hraniteljem za vsakega otroka do 7 let starosti za ………2 dni

- materam, ki niso edine hraniteljice, za vsakega otroka do 7let starosti za 1 dan

- delavcem,ki prejemajo nadomestilo za izčrpanost 1 dan

- članom jamske reševalne čete za 1 dan

akcije v jami za vsakih 20 ur uporabe reševalnega aparata, vendar skupno največ 5 delovnih dni.

Dodatni dnevi dopusta za invalide in delavce s telesno okvaro se po tem in naslednjem členu izključujejo.

 

119. člen

 

Do dodatnih 5 dni dopusta je upravičen delavec, ki:

- je dopolnil 50 let starosti,

- mu je priznana 60 in več %-na telesna okvara,

- je delovni invalid s pravico do skrajšanega delovnega časa in

- varuje in neguje težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo.

Delavec lahko koristi dodatnih 5 dni samo iz enega pogoja.

 

120. člen

 

Delavcu mlajšemu od 18 let, pripada dodatnih 7 delovnih dni dopusta, na katere je upravičen do konca koledarskega leta, v katerem izpolni 18 let.

 

121. člen

 

Čas koriščenja letnega dopusta se določi s planom koriščenja rednega letnega dopusta.

Na začetku tekočega koledarskega leta oz. pri prvi plači se mora delavcu izdati odločbo o številu dni letnega dopusta, ki mu pripada po določilih te kolektivne pogodbe.

 

122. člen

 

Delavec izrabi letni dopust praviloma v dveh delih. Na delavčevo željo in skladno z zahtevami in potrebami delovnega procesa pa se lahko izrabi dopust tudi v več delih s tem, da mora del dopusta praviloma trajati najmanj 12 delovnih dni.

 

123. člen

 

Delavec izrabi letni dopust za tekoče koledarsko leto praviloma do konca koledarskega leta.

Če delavec koristi dopust v več delih, mora 12 delovnih dni dopusta izkoristiti brez prekinitve v koledarskem letu, drugi del pa najpozneje do 30. junija naslednjega leta.

Delavec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi službenih obveznosti, dalje zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta ali je bila izraba prekinjena, lahko izrabi celotni ali preostali del dopusta do 30. junija naslednjega leta.

Če delavec med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih opravičene odsotnosti z dela, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.

 

124. člen

 

Kolektivni dopust se lahko določi v izjemnih okoliščinah ali v primerih višje sile, kot npr. prevelike zaloge premoga, zalitja delovišč, okvar strojev, poman­jkanja materiala, vremenskih neprilik, požara, pomanjkanja energije ter ostalih motenj v proizvodnem procesu.

V primeru. ko se v planu izrabe letnega delovnega časa določi kolektivni dopust za vse delavce ali posamezne skupine delavcev, gredo delavci na kolektivni dopust. Dolžino prekinjenega ali neprekinjenega kolektivnega dopusta se določi v planu izrabe letnega delovnega časa, vendar skupaj najdalj 10 delovnih dni.

125. člen

 

Delavec ima pravico 1 dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora prej obvestiti svojega neposrednega vodjo dan pred izrabo, razen ob višji sili.

 

  1. Odsotnosti z nadomestilom in brez nadomestila plače

 

126. člen

 

Delavec ima pravico do izredne odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 delovnih dni v koledarskem letu naslednjih primerih:

- ob sklenitvi zakonske zveze, 3 dni

- ob poroki otrok 2 dni

- ob rojstvu otroka ......2 dni

Ob smrti:

a) zakonca, otrok, staršev, bratov, sester 3 dni

b) očima, mačehe, starih staršev, tasta, tašče,
polbrata, polsestre, posvojiteljev, posvojencev,

zeta, snahe in vnuka 2 dni

- ob elementarni nesreči 3 dni

- ob selitvi družine iz kraja v kraj, 3 dni

- ob selitvi družine v istem kraju 2 dni

- za sodelovanje na kongresih, konferencah

političnih strank in drugih organizacij

na nivoju države kot član vodstva ali delegat do 7 dni

- za sodelovanje na športnih, kulturnih

in drugih srečanjih in gostovanjih kot izvajalec,

predstavnik društva ali skupine do 7 dni

V prvih sedmih primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti ne glede na zahteve in potrebe delovnega procesa. V primerih zadnjih dveh alinej predhodnega odstavka pa se lahko odsotnost odobri ali zavrne glede na zahtevo delovnega procesa.

Odsotnost z dela se praviloma začne zaporedno koristiti na dan dogodka, za katerega je namenjena.

 

127. člen

 

Delavec ima pravico do dveh praviloma zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko da kri.

Prosti dnevi se računajo, kot da je na delu. O koriščenju odsotnosti za darovanje krvi mora delavec takšno odsotnost dogovoriti s svojim predpostavljenimi. Opustitev obvestila pomeni kršitev iz 156. člena te kolektivne pogodbe.

 

128. člen

 

Odsotnost z dela po 126. členu mora delavec praviloma utemeljiti z ustreznim pismenim dokazilom. Zloraba odsotnosti iz predhodnih dveh členov pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti.

129. člen

 

Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače tudi več kot 7 delovnih dni. če je v interesu podjetja v naslednjih primerih:

    • kadar se izpopolnjuje, prekvalificira in izobražuje,

    • kadar je taka odsotnost potrebna za pripravo na strokovni in zaključni izpit,

    • sodelovanje v organiziranih humanitarnih akcijah.

 

130. člen

 

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače do 30 dni v koledarskem letu pod pogojem, da je svoj redni letni dopust že izkoristil in da njegova odsotnost ne bo bistveno mogla proizvodnega procesa in pos­lovanja. Odsoten je lahko:

    • zaradi urejanja važnih in družinskih razmer;

    • zaradi šolanja in specializacije v lastnem interesu;

    • za nego in oskrbo družinskih članov, če delavec nima druge izbire;

    • za primere ob elementarnih nesrečah na zasebni posesti;

    • za zdravljenje na lastne stroške;

    • delavec z otrokom do 3. leta starosti;

    • zaradi aktivne udeležbe na športnih, kulturnih in drugih prireditvah;

    • v ostalih izjemnih primerih ki jih ni mogoče predvideti.

V lem času pravice iz dela mirujejo, razen v primeru začetka oz. nadaljevanja disciplinskega postopka in postopka za pridobitev stanovanja in stanovanjskega posojila.

 

131. člen

 

Odsotnost delavca z nadomestilom ali brez nadomestila plače odobri na podlagi predloženega dokaza direktor.

 

132. člen

 

Če sovpada čas koriščenja izredne odsotnosti z nadomestilom plače (izredni plačani dopust) v čas rednega letnega dopusta, ima delavec pravico do podaljšanega letnega dopusta za število dni izrednega plačanega dopusta.

 

133. člen

 

Izredno odsotnost z dela z nadomestilom plače mora delavec izkoristiti ob samem dogodku oz. nastopu primera razen, če posebne okoliščine ne pogojujejo odsotnosti ob drugem času, pa je tudi takšna odsotnost v povezavi z dogodkom oz. primerom, zaradi katerega se lahko koristi.

 

134. člen

 

Če delavec v času neplačane odsotnosti zboli ali se poškoduje, razlog za bolezen ali poškodbo pa je v aktivnosti, zaradi katero mu je bila odobrena takšna odsotnost. ni upravičen do nadomestila plače za čas bolniškega staleža iz sredstev podjetja.

  1. VARSTVO MLADOLETNIH DELAVCEV, STAREJŠIH DELAVCEV, DELOVNIH INVALIDOV, DELAVCEV, PRI KATERIH OBSTAJA NEPOSREDNA NEVARNOST ZA NASTANEK INVALIDNOSTI, MATER IN ŽENSK

 

135. člen

 

Delavcu se morajo zagotoviti potrebi pogoji za delo.

Zaradi zagotovitve zdravstvenih in psihofizičnih usposobljenosti za varno delo, je delavec dolžan pred nastopom dela opraviti predpisani zdravniški pregled, v času trajanja delovnega razmerja pa opravljali periodične zdravstvene preglede. Opustitev prvega pregleda pomeni neizpolnjevanje pogojev za sklenitev delovnega razmerja opustitev drugih pa kršitev delovne obveznosti.

 

136. člen

 

Ob razporeditvi delavca na delo je vodja delovnega procesa oz. neposredno predpostavljeni dolžan delavca seznaniti z varstvenimi ukrepi in med delovnim procesom spremljati ali se delavec ravna po teh ukrepih in ali jih pravilno izvaja.

Če odgovorni delavec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz prejšnjega odstavka, s tem stori hujšo kršitev delovne obveznosti.

 

137. člen

 

Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu neposredno grozi nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisi predpisani za varnost pri delu. V primeru iz prejšnjega odstavka mora za to pristojni delavec oz. ustrezna služba takoj ukrepati, da odvrne nevarnost za zdravje in življenje delavca.

 

138. člen

 

Varstveni ukrepi so splošni in posebni.

Splošne varstvene ukrepe zagotavlja podjetje vsem delavcem. Posebne ukrepe pa se zagotavlja na delovnih mestih, na katerih obstaja večja nevarnost nesreče ali poklicnega obolenja.

Te ukrepe in varstvene normative ter pogoje in načine uresničevanja varstva pri delu določa pravilnik o varstvu pri delu in posebni predpisi, ki veljajo na področju rudarstva.

 

139. člen

 

Med splošne in posebne varstvene ukrepe štejemo zlasti:

  1. obdobne in ciljne zdravstvene preglede delavcev,

  2. medicinsko programiran aktivni oddih,

  3. na delovnih mestih kontinuiranega vnosa podatkov, ki se kontrolira preko ekranov, ustrezne prostorske in ergonomske ureditve delovnega okolja, 10-minutni odmor za vsako uro dela in redni obdobni pregled oči,

  4. skrajševanje obvezne prisotnosti na delu pri tistih delih, kjer kljub varstvenim ukrepom ni možno preprečiti zdravstvenih okvar oz. poklicnih obolenj,

  5. zagotovitev ustreznih zaščitnih sredstev, obleke in obutve itd.. Količina in roki za zamenjavo je določena v pravilniku o varstvu pri delu in posebnih rudarskih predpisih.

140. člen

 

Sindikat podjetja ima preko svojih sindikalnih zaupnikov pravico kadarkoli dati pobudo direktorju za ugotovitev ustreznosti razmer in dotočenih varstvenih ukrepov preko ustreznih strokovnih institucij.

 

141. člen

 

Delavci, ki še nišo dopolnili 18 let, starejši delavci, delavci invalidi, delavno zmanjšano delovno zmožnostjo. Ženske in matere uživajo posebno varstvo.

  1. Mladoletni delavci

 

142. člen

 

Delavec, mlajši od 18 let ne sme delati pod zemljo preko polnega delovnega časa, ponoči in posebno težka dela, ki bi utegnila škodljivo vplivati na njegovo zdravje in življenje ter psihofizične lastnosti.

 

  1. Starejši delavci

 

143. člen

 

Starejšega delavca nad 55 leti in delavko nad 50 let se na podlagi posebnih predpisov oz. zdravniškega potrdila z ugotovitvijo izčrpanosti po 279. členu te kolektivne pogodbe razporedi na ustrezno delovno mesto, ki ga bo lahko opravljal-a glede na starost in preostalo delovno zmožnost.

 

  1. Delavci - invalidi in delavci, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti

 

144. člen

 

Delavcem invalidom se zagotavlja:

    • ohranitev statusa delavca,

    • razporeditev na drugo ustrezno delo,

    • delo s skrajšanim delovnim časom,

    • pravico do poklicne rehabilitacije v skladu s pogodbo poklicni rehabili­taciji

    • nadomestilo plače za čas čakanja na poklicno rehabili­tacijo in

    • nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, oz. na delo s skrajšanim delovnim časom.

 

145. člen

 

Delavcem, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, se zagotavlja:

    • razporeditev na drugo ustrezno delo,

    • poklicna rehabilitacija, nadomestilo za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo.

    • nadomestilo za čas čakanja na razporeditve oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, oz. na delo s skrajšanim delovnim časom,

    • nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in zaradi manjše plače.

Invalidom II. kategorije se izplačuje nadomestilo plače za delo s skrajšanim delovnim časom v breme ZPIZ.

146. člen

 

Delavci invalidi in delavci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti so do pravic upravičeni samo na podlagi odločbe ZPIZ, iz katere izhaja njihova preostala delovna zmožnost. Višina nadomestila je opredeljena v 284. členu te kolektivne pogodbe.

Pravico do nadomestil iz zadnje alinee 144. člena ima delavec samo v primeru, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu prijavi Zavodu za zaposlovanje.

 

147. člen

 

Delavce invalide in delavce. pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, se razporedi v okviru podjetja. Če ni prostega ustreznega delovnega mesta se ga pridobi z prerazporeditvijo zdravih delavcev, s prireditvijo delovnih mest in šele po izvedbi vseh teh možnosti, se delavcem išče ustrezna zaposlitev izven podjetja.

 

148. člen

 

Delavci invalidi in delavci pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, nimajo pravic do denarnih nadomestil, če brez opravičenega razloga:

    • ne začnejo s poklicno rehabilitacijo v določenem roku,

    • ne izpolnijo obveznosti, določenih v zvezi s poklicno rehabilitacijo,

    • prekinejo začeto poklicno rehabilitacijo oz. delovno razmerje po nastanku invalidnosti in ne začnejo v določenem roku opravljati drugega ustreznega dela, na katero so bili razporejeni oz. jim je bilo nudeno po ugotovitvi preostale delovne zmožnosti.

Omejitev izplačevanja nadomestil velja le za naprej od dneva, ko se ugotovi delavčevo neizpolnjevanje obveznosti in sicer samo za ta čas.

 

  1. Varstvo žensk

149. člen

 

Delavka ne sme delati pod zemljo, na delovnem mestu, na katerem se opravlja pretežno težka fizična dela, ki bi utegnila škodljivo vplivali na zdravje, življenje in psihofizične lastnosti ter praviloma ponoči. Za nočno delo žensk je potrebno predhodno soglasje republiškega upravnega organa, pristojnega za delo.

 

150. člen

 

Delavka ima pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z materinstvom.

Če je potrebno nosečnico razporediti na drugo delovno mesto, ima pravico do plače, ki jo je prejemala na svojem delovnem mestu, razen če je plača na delovnem mestu, na katerega je razporejena, ugodnejša. Delavka ne sme delati med nosečnostjo ali z otrokom do dveh let starosti

ponoči oz. dlje kot polni delovni čas. Tako delo se ji omogoči le, če zanj pismeno zaprosi in če je otrok starejši od enega leta.

Delavki - samohranilki z otrokom do 7 let starosti se na njeno pismeno zahtevo omogoči delo samo v prvi izmeni.

Enaka prepoved velja za samohranilko z otrokom mlajšim od sedem let ali otrokom, ki je težji invalid. Izjema je možna le ob pismeni privolitvi delavke.

 

151. člen

 

Med nosečnostjo in porodom ima delavka pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka v skupnem trajanju 365 koledarskih dni. Porodniški dopust nastopi delavka 28 koledarskih dni pred porodom, na podlagi zdravniškega spričevala pristojne zdravstvene službe pa 45 koledarskih dni pred porodom. Delavka izrabi pravico do porodniškega dopusta v obliki odsotnosti z dela 105 koledarskih dni, po preteku porodniškega dopusta pa za nego in varstvo otroka v obliki odsotnosti z dela 260 koledarskih dni ali tako, da bo do 17. meseca otrokove starosti delala polovico delovnega časa.

Če delavka rodi dvojčka ali več otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka ima pravico do daljše odsotnosti in sicer do polne odsotnosti z dela do 15 mesecev starosti oz. z delom v polovičnem delovnem času do 23. mesecev starosti otroka.

Za vsakega nadaljnjega živorojenega otroka ima delavka pravico do treh mesecev daljšega dopusta oz. pet mesecev dela s polovičnim delovnim časom.

V primeru rojstva nedonošenčka, se porodniški dopust podaljša za toliko tednov, kolikor je bila nosečnost krajša od 37. tednov. Če delavka rodi mrtvega otroka ali pa ji otrok umre, preden ji poteče porodniški dopust, ima pravico porodniški dopust podaljšati za toliko, kolikor je po mnenju zdravnika potrebno, da okreva po porodnem in duševnem stanju zaradi smrti otroka, najmanj pa 45 dni.

 

152. člen

 

Delavka ima pravico delati polovico polnega delovnega časa, če :

  1. na novo sklene delovno razmerje in ima otroka mlajšega od enega leta;

  2. če je po mnenju pristojne zdravstvene službe otroku potrebna nega zaradi njegovega zdravstvenega stanja;

  3. v primerih, ki jih določa posebni zakon oz. pravilnik z zdravstvenimi indikacijami

  4. če je otrok huje duševno ali telesno prizadet.

Skrajšani delovni čas po tem členu se šteje za polni delovni čas.

 

153. člen

 

Enake pravice kot mati ima oče otroka, če se z materjo tako sporazumeta, če je mati trajno ali začasno nesposobna skrbeti za otroka ali če mati umre.

Enake pravice koristijo posvojitelji oz. tisti, ki negujejo otroka, če zanj ne skrbijo starši.

 

  1. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI

 

154. člen

 

Delavec, ki po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih delovnih obveznosti in dolžnosti ali ne upošteva sprejetih sklepov krši delovno obveznost. Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti, ne glede na obliko krivde.

Oblika krivde- kot naklep, zavedna malomarnost ter nezavedna malomarnost, vpliva le na izbiro ukrepa oz. disciplinske sankcije:

Delavec je materialno odgovoren za škodo, ki jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti.

  1. Kršitve delovnih obveznosti in ukrepi

 

155. člen

 

Kršitve delovnih obveznosti so lažje in hujše.

 

156. člen

 

Za lažjo kršitev delovnih obveznosti, se šteje naslednje ravnanje delavca:

  1. en neupravičen izostanek z dela;

  2. neupravičena zamuda pri prihodu na delo;

  3. neupravičeno zapuščanje delovnega mesta, delovnih prostorov, delovišč ali območja podjetja med delovnim časom;

  4. predčasna zapustitev dela;

  5. neurejenost delovnega prostora oz. delovnega mesta, kjer delavec dela;

  6. neizpolnitev gibljiva delovnega časa;

  7. lažje poškodbe delovnih sredstev, storjenih iz malomarnosti;

  8. neupoštevanje varnostnih ukrepov, sprejetih v podjetju, neuporaba zaščitnih sredstev ali odklanjanje uporabe, če taka opustitev ni imela poškodbenih ali materialnih posledic za delavca;

  9. nepravilen. neprimeren, netovariški odnos do strank, sodelavcev, podrejenih ali predpostavljenih, če ima tako ravnanje značaj žalitve, zasmehovanja, zasramovanja, obrekovanja ali kaznivega dejanja;

  10. nastop bolniškega staleža brez dviga kontrolnega lista;

  11. opustitev obiskov v terapevtski skupini zaradi zdravljenja alkoholizma ali odvisnosti od narkotikov, če ni zdravljenje predpisano kot pogoj za odložitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja;

  12. če dan pred darovanjem krvi svojega predpostavljenega ne obvesti o odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi;

  13. neupravičen izostanek člana disciplinske komisije s seje, če je bil nanjo pravilno vabljen;

  14. neupravičen izostanek priče, ki je bila vabljena na zaslišanje pred disciplinsko komisijo;

  15. prihod delavca v območje oz. delovne prostore podjetja pod vplivom alkohola izven njegovega delovnega časa, če pri tem povzroča nered;

  16. če delavec kadrovske službe ne obvesti o spremembah podatkov, ki jih je
    le ta dolžna voditi (npr.: prebivališču, rojstvu otrok. izobrazbi itd.);

  17. če delavec v 24 urah po izostanku ne sporoči svojemu pred postavljene mu vzroka izostanka, ne da bi imel za to opustitev opravičljiv razlog;

  18. takšna kršitev delovne obveznosti, ki sicer ima znake hujše kršitve, vendar
    nima večjih posledic.

157. člen

 

Za hujšo kršitev se šteje naslednje ravnanje delavca:

  1. neizvrševanje, neizpolnjevanje, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih nalog;

  2. neizvrševanje, neizpolnjevanje, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih nalog zaradi česar:

    • je ogroženo življenje ali varnost ljudi;

    • so ogrožene materialne dobrine večje vrednosti;

    • ima to večje posledice na delovne rezultate pri doseganju planov, izvajanju naročil itd.;

    • utegne to povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z zakonom določene tajnosti;

 

  1. opustitev ali storitev dejanja, s čimer se ovira ali onemogoča delovni proces
    ali upravljanje v podjetju;

  2. odklonitev delovnih nalog, ki jih je delavec dolžan opraviti na podlagi razporeditve ali na podlagi zadolžitve predpostavljenega delavca, če zato ni opravičljivih razlogov;

  3. če delavec s svojim negativnim pristopom in odnosom do dela oz- netovariškim ali žaljivim odnosom do sodelavca, predpostavljenih in podrejenih v isti ali drugi delovni skupini povzroča konfliktne situacije, ruši medsebojne odnose in razumevanje ter tako vpliva na zmanjšanje delovnih rezultatov in učinka skupine ali celo onemogoča nemoten delovni proces
    tako, da skupina zahteva njegovo izločitev; moti druge delavce v delovnem
    procesu; napeljevanje in nagovarjanje sodelavcev k predhodno navedenim kršitvam;

  4. povzročanje ali sodelovanje pri prepiru, pretepu, izvajanju nasilja in nereda, izrekanje groženj s fizičnim obračunavanjem ali kako drugo obliko zastrahovanja; udari sodelavca ali drugo osebo;

  5. neupravičeno izostajanje z dela več kot en dan;

  6. neupravičen izostanek z dela ali neupravičena odklonitev delovnih ob­veznosti v času daljšem od polnega delovnega časa in sicer na državni praznik ali prosti dan, ko bi delavec po določilih kolektivne pogodbe, aktov podjetja ali odločitve direktorja ter sklepu organa upravljanja moral delati oz. je o tem predhodno sprejel obvezo (na primer dežurstvo, nadomeščanje odsotnega delavca itd.);

  7. če odgovorni delavec oz. oseba, ki odobri nastop dopusta pred odobritvijo oz. odhodom na dopust delavcu ne izda pismene odločbe o trajanju in številu dni dopusta;

  8. sprejem delavcev v delovno razmerje v nasprotju z določili zakona, kolektivne pogodbe in dragih aktov podjetja;

  9. prenehanje delovnega razmerja pred iztekom odpovednega roka;

  10. prikrivanje kršitev delovnih obveznosti, t.j. da katerikoli delavec, ki ve za storjeno kršitev delovne obveznosti ne da pobude za uvedbo disciplinskega postopka;

  11. opustitev dejanj, ki jih je dolžan storiti direktor ali delavec s posebnimi pooblastili v okviru svojih pooblastil ali prekoračitev pooblastil;

  12. neupoštevanje ali neizvajanje te kolektivne pogodbe, sklepov organov
    upravljanja in direktorja ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;

  13. neizvršavanje pravnomočnih sodnih odločb in odločb upravnih organov;

  14. zloraba položaja delavca v zvezi z delom, ki ga opravlja in s tem v zvezi pridobitev premoženjske protipravne koristi (sprejem daril, drugih ugod­nosti, sklepanje poslov s partnerji podjetja za svojo obrt, sklepanje poslov in opravljanje del za svoj ali tuj račun, ki sodijo v delovno področje podjetja ipd.);

  15. izdaja poslovne, vojaške ali druge v zakonu, kolektivni pogodbi ali aktu
    podjetja določene tajnosti;

  16. a) prinašanje alkoholnih pijač in narkotikov na delo, prihajanje na delo v opitem stanju ali pod vplivom narkotikov, oziroma uživanje alkohola ali narkotikov na delu ali v območju podjetja;

b)odklonitev preizkusa z alkotestom - individualno ali v preventivnih akcijah službe za varstvo pri delu;

c) če pred postavljeni ne prepreči pristop na delo, oziroma ne od­strani z dela delavca, ki je pod vplivom alkohola ali delavca, ki je pod vplivom narkotikov.

Da je delavec pod vplivom alkohola se smatra, če alkotest pozeleni, oz. pokaže nad 0,5 promila alkohola. Za dokaz narkotikov pa je potreben izvid zdravnika;

  1. kršitev predpisov o varstvu pri delu, t.j. opustitev ali negiranje navodil varstvu pri delu in postopanje ali ravnanje nasprotno navodilom, zapovedim in prepovedim s področja varstva pri delu;

  2. kršitev predpisov aktov podjetja, navodil, službenih nalogov o varstvu pred požari, eksplozijami, strupenimi plini in drugimi škodljivimi snovmi.

  3. če delavec namenoma povzroči kvar strojev, orodja, varnostnih naprav ali drugega premoženja podjetja;

  4. če odgovorni delavec ne prijavi nesreče pri, delu za katero je vedel in če sam delavec, ki je delavno nezgodo doživel le-te ne prijavi nadrejenemu, oba v času in po postopku, ki je predpisan z aktom podjetja o varstvu pri delu;

  5. če delavec vstopi ali izstopi iz jame brez uporabe kontrolne markice;

  6. če delavec odkloni preverjanje znanja in iz varstva pri delu, oz. se preverjanja ne udeleži;

  7. če se brez upravičenega razloga ne udeleži obveznega sistematičnega zdravniškega pregleda;

  8. spanje ali dremanje na delovnem mestu; če je ta kršitev storjena v jami ali
    na delovnem mestu vratarja ali čuvaja, gre hkrati za kršitev predpisov iz varstva pri delu in ogrožanje materialnih dobrin večje vrednosti;

  9. dajanje netočnih ali celo lažnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje direktorja;

  10. onemogočanje vpogleda v listine, knjige in druge dokumente, če je to
    delavcu potrebno za uveljavljanje njegovih pravic ali dajanje netočnih
    podatkov, s katerimi delavca spravi v zmoto glede njegovih pravic;

  11. nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja ne glede na to ali ima tako
    dejanje znake kaznivega dejanja ali ne, ki ima za posledico pridobitev materialne ali moralne koristi zase ali koga drugega;

  12. protipravno prilaščanje družbene lastnine, oz. lastnine podjetja in osebne lastnine delavcev - tatvine;

  13. uporaba službenega vozila, delovnih strojev, naprav, orodja in materiala oz, surovin v in izven delovnega časa za privatne namene;

  14. prihajanje na delo z zamudo; neupravičeno zapuščanje delovnega mesta,
    delovnih prostorov, delovišč ali območja podjetja med delovnim časom;

  15. dajanje lažnih, napačno prikazanih podatkov, predložitev popravljenih,
    prirejenih ali ponarejenih listin; uničenje listin, vse za dosego opravičenosti izostanka ali za dosego drugih osebnih koristi, t.j. da se na neupravičen način pridobe katerekoli pravice iz dela in v zvezi z delom;

 

  1. ponarejanje zapisnikov in sklepov;

  2. zloraba pravice do bolezenskega dopusta:

a) opravljanje dela v času bolezni, ki zavira ali poslabšuje potek zdravljenja;

b) neupoštevanje zdravnikovih navodil za zdravljenje;

  1. če delavec odkloni razporeditev na ustrezno delo po mnenju konzilija
    zaradi medicinske rehabilitacije;

  2. dajanje zavestno neresničnih izjav o podjetju, njegovem poslovanju, delavcih ali njihovo sramotenje, s čemer se zmanjšuje ugled podjetja;

  3. opustitev obveznosti iz naslova izobraževanja;

  4. odklonitev izobraževanja in izpopolnjevanja oz. usposabljanja, ki je v interesu podjetja;

  5. manipuliranje s plačami v škodo oz. proti interesom delavcev;

  6. ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti;

  7. ponavljanje hujših kršitev delovnih obveznosti;

  8. ponavljanje lažnih in hujših kršitev delovnih obveznosti.

Za ponavljanje kršitev se štejejo vse kršitve storjene v času trajanja disciplinskega ukrepa, oz. do izbrisa iz evidence kršiteljev.

 

158. člen

 

Za storjeno kršitev je mogoče delavcu izreči enega izmed naslednjih disci­plinskih ukrepov:

  1. javni opomin

  2. denarno kazen.

  3. prenehanje delovnega razmerja.

Izvršitev disciplinskega ukrepa denarne kazni in prenehanje delovnega razmerja se lahko pogojno odloži največ za dobo enega leta.

Pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa se lahko prekliče, če delavec stori v času iz prejšnjega odstavka hujšo kršitev delovne obveznosti ali če neupravičeno odkloni zdravljenje stanja zasvojenosti, ki je bilo razlog za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti.

 

159. člen

 

Javni opomin se lahko izreče za lažje in hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, razen za tiste, za katere se obvezno izreče ukrep prenehanja

 

160. člen

 

Denarno kazen se lahko izreče za lažje in hujšo kršitev, razen za tiste, za katere se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Denarno kazen je mogoče izreči največ v višini do 15 % neto skupne mesečne plače delavca in sme trajati od enega meseca do šestih mesecev.

Kot osnovo za izračun višine denarne kazni se vzame neto skupno mesečno plačo delavca, obračunano v mesecu, v katerem je izrečena.

Zbrana sredstva denarnih kazni se odvajajo v namenska solidarnost na sred­stva podjetja. Dokončna odločba o izrečeni kazni je izvršilni naslov.

161. člen

 

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve delovnih obveznosti, s katerimi se povzročijo motnje v razmerjih pri opravljanju del, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moli delovni proces in poslovanje podjetja, ogroža varnost, zdravje in življenje delavcev in drugih ljudi ter je povzročena ali bi bila povzročena večja škoda.

 

162. člen

 

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se obvezno izreče za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti:

  1. če delavec s prekinitvijo štirikrat neopravičeno izostane z dela v času šestih mesecev;

  2. če delavec zaporedoma najmanj trikrat neopravičeno izostane z dela;

  3. če zaradi kršitev predpisov iz kolektivne pogodbe, drugih aktov podjetja,
    navodil in zakona o varstvu pri delu, o varstvu pred požari, eksplozijami,
    strupenimi plini in drugimi škodljivimi snovmi ter naravnimi nesrečami pride do hujše delovne nezgode s trajnimi posledicami, smrtjo ali do materialne škode večje vrednosti;

  4. če opusti dejanja, ki jih je dolžan storiti direktor ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil, pa ta opustitev bistveno vpliva na poslovne rezultate, ovira ali onemogoča delovni proces, povzroči škodo, vpliva na odnose in razmerja med delavci;

  5. namerna kršitev pravic delavcev, ki izhajajo iz zakonov in te kolektivne
    pogodbe;

  6. izdajo poslovne, vojaške ali druge v zakonu, kolektivni pogodbi ali aktih podjetja določene tajnosti.

 

163. člen

 

Prenehanje delovnega razmerja se lahko izreče tudi za hujše kršitve delovnih obveznosti iz 157. člena te kolektivne pogodbe navedene pod točkami 1 do vključno 6, 16, 18 a in c, 19, 20, 21, 26, 29, 30, 31, 33, 34, 35, a in b, 36, 42 in 43.

 

  1. Disciplinski postopek

 

154. člen

 

Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja po postopku navedenem v statutu.

Disciplinska komisija šteje deset članov in deset namestnikov. Iz vsake organizacijske enote se imenuje po en član in en namestnik. Ob konstitui­ranju člani izmed sebe imenujejo predsednika in podpredsednika disciplinske komisije.

Komisija mora svoje delo opravljali v najmanj tričlanskem senatu. Delo senata vodi predsednik ali podpredsednik disciplinske komisije, v njuni odsotnosti pa član, ki ga je določil eden izmed njiju. Izmed preostalih dveh članov senata mora biti en član predstavnik organizacijske enote, iz katere je kršitelj.

Zaradi enotne evidence in preglednosti podpiše vse predloge oz. zahteve za uvedbo disciplinskega postopka vodja samostojne organizacijske enote.

166. člen

 

Predlog. oz. zahtevo za ugotavljanje odgovornosti se pošlje pristojnemu disciplinskemu organu. Pismeni predlog obsega:

    • ime in priimek kršitelja,

    • opis kršitve,

    • čas in kraj kršitve,

    • dokaz o obstoju kršitve in

    • morebitne priče ter podatke o drugih dokazih.

 

167. člen

 

Zahtevo, oz. predlog za uvedbo disciplinskega postopka se vloži najkasneje času treh mesecev od dneva, kose je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca, oz. v času šestih mesecev od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Kadar ima kršitev delovne obveznosti značilnost kaznivega dejanja, zastara začetek disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za njeno kršitev in storilca.

Vodenje disciplinskega postopka zastara po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev delovne obveznosti in za storilca oz. po 12 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka ne teče v času postopka pred pristojnim sodiščem.

 

168. člen

 

Na podlagi predloga za uvedbo disciplinskega postopka iz prejšnjega člena vodi postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti in izrek ukrepa javnega opomina in denarne kazni direktor ali delavec s posebnimi pooblastiti in odgovornostmi, ki ga je ta pooblastil.

 

169. člen

 

O disciplinski odgovornosti delavca za storjeno hujšo kršitev delovne ob­veznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, odloča disciplinska komisija.

 

170. člen

 

Zaradi pospešitve postopka lahko direktor, predsednik disciplinske komisije in disciplinska komisija zaupa določena dejanja v postopku kot so zbiranje dokazov, zasliševanje delavcev, prič ipd. strokovnemu sodelavcu.

 

171. člen

 

Delavca je treba obvezno vabili na obravnavo pred disciplinski organ. O začetku postopka se mora obvestiti sindikat podjetja katerega član je delavec. Iz vabila, ki se vroča delavcu mora bili razvidna očitana kršitev in čas obravnave pred disciplinskim organom.

Vabilo se mora delavcu vročiti najmanj tri pred razpisano obravnavo. Delavca se vabi na obravnavo praviloma v času, ko ne dela.

Če je delavec v disciplinski obravnavi med svojim delovnim časom in ni mogoče, da po končanem postopku nadaljuje z delom ter je spoznan za odgovornega za očitano kršitev, krije dnino, oz. primanjkljaj ur sam.

172. člen

 

Vabila, obvestila, sklepe, odločbe in druge pismene akte se delavcu vroča tako, da se mu osebno vročijo na delovnem mestu proti lastno ročnemu podpisu in označbi datuma vročitve. Če ni mogoča osebna vročitev, se vroča preko pošte v priporočenem pismu s povratnico na zadnji naslov, ki ga ima kadrovska evidenca. Če ni mogoča tudi taka vročitev, se pisanje izobesi na oglasno desko in se smatra za vročeno osmi dan po izobesitvi.

Kadar delavec odkloni prejem vabila, obvestila. sklepa, odločbe in drugih pismenih aktov, tisti, ki vroča. zabeleži na pismenem odpravku dan, uro, kraj ter razlog oz. način odklonitve, vročitev pa se šteje za odpravljeno.

Ta oblika vročanja se uporablja za vročanje vseh odločb in drugih pismenih odpravkov s strani podjetja delavcu. Še posebno v primeru, ko delavec podjetja ni obvestil o spremembi naslova in tudi ni znano, kje se nahaja.

 

173. člen

 

Razprava pred disciplinskim organom je ustna in javna. Disciplinski organ lahko javnost izključi, da zavaruje poslovno, vojaško ali drugo z zakonom določeno tajnost. Pred pričetkom razprave se preveri ali so prisotni obdolženi delavec, priče in druge vabljene osebe.

 

174. člen

 

Če obdolženi delavec ni prišel in ni dokaza, da mu je bilo vabilo vročeno. se obravnava preloži.

Če je obdolženi delavec vabilo prejel, na obravnavo pa ni prišel, niti ni opravičil svojega izostanka ali je dal pristanek, se obravnava opravi brez njegove prisotnosti.

 

175. člen

 

Obravnava pred disciplinskim organom se začne z branjem predloga o ugotavljanju odgovornosti. Ko je predlog o ugotavljanju odgovornosti prebran, se obdolženemu delavcu da možnost, da pove svoje mnenje o njem in se zagovarja. V navzočnosti delavca se zaslišijo vse priče.

Obdolženi delavec ima pravico, da v postopku najame branika. Obdolženega delavca v postopku lahko zastopa sindikat, katerega član je.

Med postopkom se poda tudi morebitno mnenje sindikata.

 

176. Člen

 

Disciplinski organ lahko s sklepom preloži obravnavo, če je potrebno, da se priskrbijo novi dokazi za ugotovitev stopnje odgovornosti obdolženca.

V sklepu o preložitvi se določi kraj in čas nadaljevanja postopka.

 

177. člen

 

O obravnavi pred disciplinskim organom, kakor tudi o morebitnem pripravljalnem postopku se vodi zapisnik, v katerega se vnesejo poleg splošnih podatkov o kraju, času, disciplinskem organu, izjave obdolženega delavca, prič, strokovnjakov, izvedeni dokazi in drugo, kar je bistveno za odločitev komisije. Obdolženi delavec in priče morajo izjave pod pisati, odklonitev podpisa se zabeleži. Zapisnik podpišejo disciplinski organ, ki je vodil postopek, strokovni sodelavec, zapisnikar in predstavnik sindikata, ki je sodeloval.

 

178. člen

 

Po končanem delovnem postopku sprejme disciplinski organ z večino glasov enega izmed naslednjih sklepov:

    • delavca oprosti odgovornosti;

    • izreče enega izmed ukrepov iz 158. člena te kolektivne pogodbe;

    • delavca spozna za odgovornega. ne izreče pa mu ukrepa.

Če disciplinski organ meni, da bo že sama ugotovitev odgovornosti na delavca dovolj vzgojno vplivala na njegovo bodoče ravnanje in odnos do dela ter delovne discipline, bo uporabil možnost iz tretje alinee tega člena.

 

179. člen

 

Pri izrekanju disciplinskih ukrepov disciplinski organ upošteva: stopnjo delavčeve odgovornosti, prejšnje delo in obnašanje, njegovo delo in obnašanje po storjeni kršitvi, socialne in družinske razmere delavca, prejšnje kršitve, starost in prizadevnost pri delu.

 

180. člen

 

Če disciplinski organ ugotovi delavčevo odgovornost za kršitev delovnih obveznosti izreče enega izmed ukrepov. Ukrepi se izrekajo pismeno z izdajo odločbe in se objavijo z izobesitvijo na oglasno desko, lahko pa tudi v internem glasilu.

 

181. člen

 

Zoper odločitev disciplinskega organa prve stopnje lahko delavec oz. vlagatelj zahteve za začetek postopka vložita ugovor na pritožbeni organ v 8 dneh po prejemu odločbe. Zoper odločitev disciplinskega organa se lahko ugovarja zaradi:

    • kršitve disciplinskega postopka;

    • napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in

    • zmotne uporabe določil te kolektivne pogodbe in zakona.

Če je ugovor iz prvega odstavka tega člena vložil samo delavec, pritožbeni organ ne more izreči strožjega ukrepa, kot mu ga je izrekel disciplinski organ prve stopnje.

 

182. člen

 

Pritožbeni organ je dolžan odločati o ugovoru v roku 30 dni po prejemu ugovora, če je ta pravočasno vložen, pri čemer lahko:

  1. ugovoru ne ugodi, ga kot neutemeljenega zavrne in potrdi odločitev prvostopenjskega disciplinskega organa;

  2. ugovoru ugodi, sam spremeni odločitev disciplinskega organa ali zadevo vrne v ponovno obravnavo in odločanje pred prvostopenjski disciplinski organ;

  3. postopek ustavi zaradi zastaranja ali prenehanja delovnega razmerja.

 

183. člen

 

Zoper odločbo pritožbenega organa lahko delavec v 15 dneh po vročitvi odločbe druge stopnje začne postopek pred pristojnim sodiščem. Če organ iz prejšnjega odstavka ne odloči o ugovoru v 30 dneh, lahko delavec sproži spor pri pristojnem sodišču v roku 15 dni po poteku 30 dnevnega roka.

 

184. člen

 

Odločba disciplinskega organa se vroči delavcu, ki je bil v postopku, predlagatelju uvedbe postopka, kadrovski službi, sindikatu podjetja katerega član je delavec, službi za obračun plač, kadar gre za denarno kazen ali povračilo škode, izvod odločbe pa se hrani v evidenci disciplinskih postopkov.

 

185. člen

 

O izrečenih disciplinskih ukrepih se vodi evidenca.

Če delavec v dveh dneh od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bil izrečen disciplinski ukrep, ne stori kršitve delovne obveznosti, se izrečeni ukrep izbriše iz evidence.

 

  1. Obnova postopka

 

186. člen

 

Postopek zaradi kršitve delovne obveznosti, ki je bil pravnomočno odločbo, se lahko ponovi;

    • če se dokaže, da odločitev temelji na lažni izpovedi priče, strokovnjaka ali na lažnem dokumentu;

    • če se lahko predložijo novi dokazi, ki pripomorejo k temu, da je delavec oproščen odgovornosti;

    • če je bil delavcu zaradi iste kršitve že izrečen ukrep.

Odločitev o obnovi postopka sprejme disciplinski organ. Obnova postopka ni možna po preteku dveh let od dneva pravnomočne odločbe.

 

187. člen

 

Obnovo postopka lahko predlagajo vsi, ki imajo pravni interes. Za obnovo postopka se smiselno uporabljajo določila postopka za delo disciplinskega organa.

 

 

  1. Odškodninska odgovornost

 

188. člen

 

Delavec. ki povzroči pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti podjetju škodo, jo mora povrniti.

Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za listi del škode, ki jo povzroči.

Če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil se šteje, da so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih. Če povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so za škodo odgovorni solidarno.

 

189. člen

 

Za škodo, ki jo delavec pri delu ali v zvezi z delom povzroči tretji osebi, odgovarja podjetje.

Če je delavec povzročil škodo namenoma ali iz hude malomarnosti, povrnilo pa jo je podjetje, mora delavec povrniti znesek izplačane odškodnine.

 

190. člen

 

Če delavec utrpi škodo pri delu ali v zvezi z delom, mu mora podjetje povrniti nastalo škodo po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti.

 

191. člen

 

Vsak delavec je zavarovan za nezgodo pri delu. Odškodnino uveljavlja iz naslova zavarovanja pri zavarovalni organizaciji preko pravne službe, vse druge oblike škode pa le s pisno zahtevo, naslovljeno na podjetje.

 

192. člen

 

V primeru nezakonitega prenehanje delovnega razmerja je podjetje delavcu dolžno izplačati takoj po dokončnem sodnem izreku 6 delavčevih povprečnih mesečnih skupnih bruto plač v zadnjih 3 mesecih dela.

 

193. člen

 

Kadar delavec pri delu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, njene višine pa ni mogoče ugotoviti ali bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške se odškodnina določi v pavšalnem znesku.

Delavcu se pavšalna odškodnina določi za:

1. neupoštevanje odpovednega roka, v katerem bi moral še ostali na delu

- za vsak mesec pred potekom roka 20 % povprečne neto skupne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode;

2. uporabo delovnih sredstev, materiala, surovin in službenih avtomobilov ter strojev v in izven delovnega časa za privatne namene, za namerni kvar strojev, orodja, varnostnih naprav ali drugega premoženja podjetja

- v višini od 10 do 100 % povprečne neto skupne plače delavca v zadnjih
treh mesecih pred povzročitvijo škode;

3. neopravičeno izostajanje z dela

- vsak neopravičen izostanek z dela se obračuna v višini 1/22 povprečne mesečne neto skupne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode;

4. zamujanje in predčasno odhajanje z dela

- vsak neopravičen prihod na delo z zamudo in predčasni odhod z dela se obračuna v višini 1/8 povprečne dnevne neto skupne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode in

5. opravljanje del ali sklepanje poslov, ki sodijo v delovno področje podjetja za svoj ali tuj račun, če to vpliva na interese podjetja, oz. če delavec ravna v nasprotju s konkurenčno klavzulo iz pogodbe o zaposlitvi

- od ene do dvanajst povprečnih mesečnih neto skupnih plač delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.

Če je škoda znatno večja od pavšalne odškodnine, se zahteva od delavca plačilo odškodnine po določilih postopka o ugotavljanju odgovornosti za povzročeno škodo.

194. člen

 

Vsak delavec mora povzročeno škodo, ki se zanjo zve in še ni prijavljena, prijaviti v 24 urah svojemu pred postavljenemu.

Prijava škode se vpiše v zapisnik in mora vsebovati:

    • podatke o vrsti in višini škode;

    • podatke o delavcu, ki je škodo povzročil;

    • podatke o kraju nastanka škode in morebitne priče.

Če ni mogoče škode oceniti na podlagi podatkov, cenikov, knjig in računov določi škodo posebna komisija ali izvedenec.

Disciplinski organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti delavca, hkrati delavcu tudi naloži povračilo škode bodisi v dejanski višini, bodisi v višini pavšalne odškodnine predhodnega člena.

Delavec mora podati pismeni pristanek za povračilo škode.

Delavec mora ugotovljeno škodo povrniti v času treh mesecev po prejemu sklepa o povrnitvi škode, sicer podjetje sproži odškodninski spor pri pristojnem sodišču.

Če disciplinski organ ugotovi, da delavec škode ni povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, lahko delavca oprosti obveznosti povrnitve škode.

 

  1. Odstranitev delavca z njegovega delovnega mesta, oz. iz podjetja (suspenz)

 

195. člen

 

Delavec je lahko začasno odstranjen z delovnega mesta in razporejen na drugo delovno mesto ali začasno odstranjen iz podjetja v naslednjih primerih:

  1. če je zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve ob­veznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja;

  2. v primeru neopravičenega izostanka z dela pet zaporednih delovnih dni;

  3. če s svojimi dejanji, ravnanjem ali opustitvami ogroža svojo varnost, in zdravje, življenje in zdravje, varnost in življenje sodelavcev in drugih oseb ali ogroža materialna sredstva večje vrednosti;

  4. če bi nadaljnja prisotnost na delu onemogočila nemoten ali varen potek delovnega procesa ali poslovanja ter delo organov podjetja

  5. če je bil zaloten pri dejanju, ki ima lahko za podjetje hude materialne ali moralne posledice ter

  6. če je zoper njega uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom.

Odstranitev delavca z delovnega mesta ali z dela iz podjetja lahko traja največ do dokončne odločitve o delavčevi disciplinski odgovornosti.

 

196. Člen

 

Za obvezno začasno odstranitev z dela v podjetju, se šteje, če je delavec v priporu.

197. člen

 

Odločitev o odstranitvi delavca z delovnega mesta ali z dela iz podjetja sprejme direktor.

Ustreznost suspenza presoja pritožbeni organ

Če pritožbeni organ ugotovi, da je pooblastilo zlorabljeno, zagreši s tem predlagatelj hujšo kršitev delovne obveznosti.

 

198. člen

 

Delavec, ki je začasno odstranjen z delovnega mesta, ima pravico do plače za delo, ki ga opravlja. Če je odstranjen z dela iz podjetja pa ima pravico do nadomestila plače, ki je enaka polovici zneska skupne mesečne bruto plače, ki bi jo prejel če bi delal.

V primeru, ko je delavec v disciplinskem postopku z dokončno odločbo oproščen, ko je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen ali se ugotovi, da delavec ni neopravičeno izostal z dela pet zaporednih dni, je delavec upravičen na izplačilo razlike do skupne plače, ki bi jo dobil, če bi delal na svojem delovnem mestu.

Te pravice nima delavec, ki mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep za hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je bil odstranjen z delovnega mesta ali z dela.

 

199. člen

 

Zoper odločitev o začasni odstranitvi z delovnega mesta ali iz podjetja, se lahko odstranjeni delavec pritoži na pritožbeni organ v roku 15 dni.

Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

 

  1. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

 

200. člen

 

Delavcu preneha delovno razmerje :

  1. če pismeno izrazi željo, da mu preneha delovno razmerje - z dnem izteka odpovednega roka;

  2. če se z direktorjem pisno sporazume, da mu preneha delovno razmerje- z dnem, dogovornim v pismenem sporazumu;

  3. če je ugotovljeno, da nima znanj in zmožnosti za opravljanje delovnega mesta, na katerega je razporejen ali če ne dosega pričakovanih rezultatov dela, ne sprejme pa razporeditve na drugo delovno mesto, ali če takega delovnega mesta ni na razpolago v podjetju- v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  4. če na poskusnem delu ne doseže ustreznih rezultatov dela- z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  5. če pripravnik tudi po ponovitvi ne opravi pripravniškega izpita- z dnem, ko ga ni opravil;

  6. če je bil neopravičeno odsoten dela zaporedoma pet delovnih dni in se vrne na delo- z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  7. če je bil neopravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se ne vrne na delo- s prvim dnem odsotnosti z dela;

 

  1. če se v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja ugotovi, da je delavec zavestno sklenil delovno razmerje v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo- dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  2. če je ob sklenitvi delovnega razmerja zamolčal ali dal neresnične podatke, ki so pomembni za opravljanje dela, za katero je sklenil delovno razmerje z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  3. če noče delati na delovnem mestu, na katerega je razporejen- v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  4. če odkloni razporeditev po 62. členu te kolektivne pogodbe- v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  5. če odkloni eno od pravic po Zakonu o delovnih razmejiti, če odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji, oz. pri delodajalcu v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev ali če odkloni prekvalifikacijo, oz. dokvalifikacijo ali delo s skrajšanim delovnim časom po zakonu o delovnih razmerjih- v 30 dneh po dokončnosti sklepa o
    prenehanju delovnega razmerja;

  6. če postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju trajno nepotrebno - po izteku 6 mesecev o dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja;

  7. če mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja- z dnem dokončnosti sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu.

 

201. člen

 

Kadar delavcu preneha delovno razmerje na podlagi pismene izjave, da želi prenehati z delom, sme in mora ostali na delu še naslednji čas:

  1. delavci I., II. In III. Tarifnega razreda 1 mesec,

  2. delavci IV. in V. tarifnega razreda 2 meseca,

  3. delavci VI., VII. in VIII. tarifnega razreda 3 mesece.

Po skupnem sporazumu se lahko dolžina odpovednega roka skrajša.

 

202. člen

 

Na delih, kjer je to potrebno, se opravi prevzem dolžnosti med delavcem, ki je opravljal zadevna dela in delavcem, ki je na ta dela razporejen. Na delih, kjer delavec rokuje z denarjem ali materialom za direktorja in delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, je prevzem dolžnosti obvezen. O prevzemu dolžnosti se piše zapisnik Prevzem dolžnosti se opravi pred pose­bno tri- člansko komisijo, ki jo imenuje direktor ali organ upravljanja. O potrebi prevzema dolžnosti na delih, kjer ta ni obvezen, odloča vodja organizacijske enote, v kateri ta delavec dela.

Če delavec, ki je opravljal dela iz prvega odstavka tega člana, ne omogoči prevzema dolžnosti, mora podjetju povrniti morebitno materialno škodo, ki jo je s tem povzročil.

 

203. člen

 

V primerih prenehanja delovnega razmerja pod točkami 1, 3, 10, 12 in 13 iz 200. člena, ima delavec pravico izrabiti za vsak mesec odpovednega roka, oz. čakanja na dokončnost sklepa o prenehanju. dvanajst delovnih ur odsotnosti.

204. člen

 

Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu:

  1. če se na način, ki ga določa zakon, ugotovi, da ni več zmožen za delo- z dnem ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni nezmožnosti za delo

  2. če mu je po zakonu, oz. pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa
    prepovedano opravljanje določenih del in nalog, ni pa mu mogoče zagotoviti drugih del in nalog- z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba;

  3. če je obsojen na več kot 6 mesecev zaporne kazni – z dnem, ko začne prestajati zaporno kazen;

  4. če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela- z dnem. kose začne izvajati la ukrep;

  5. če mu preneha delovno dovoljenje.

 

205. člen

 

Delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko dopolni pogoje za pridobitev pravice do polne starostne pokojnine. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa lahko delavka nadaljuje z delovnim razmerjem, dokler ne dopolni 40 let zavarovalne dobe.

Z delom lahko nadaljujeta, če direktor s tem soglaša.

Takšno odločitev lahko direktor sprejme le, če delavec oz. delavka izpolnjujeta zdravstvene in psihofizične zahteve delovnega mesta in če ni mogoče zaposliti ali prerazporediti na delovno mesto drugega delavca z ustrezno strokovno izobrazbo in pogoji. ki se zahtevajo za zasedbo tega delovnega mesta. Delovno razmerje se lahko podaljšuje za leto dni po vsaki neuspešni

objavi, oz. razporeditvi.

 

206. člen

 

Odločbo o prenehanju delovnega razmerja izda direktor, razen v primerih 6, 7 in 14 točke 200. člena te kolektivne pogodbe, ko izda odločbo disciplinska komisija.

Odločba mora biti delavcu vročena. Iz nje mora biti razviden razlog prenehanja in pravni pouk do ugovora oz. pritožbe.

 

 

  1. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

 

207. člen

 

Delavec ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri pritožbenem organu v podjetju, pri pristojnem sodišču in pri drugih pristojnih organih izven podjetja v skladu z zakonom.

 

208. člen

 

Zahtevo za varstvo pravic mora delavec vložiti v roku 15 dni od dneva, komu je bila vročena odločba, s katero mu je bila kršena njegova pravica, oz. od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, pritožbenemu organu v podjetju.

Zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena zadrži odločbe izvršitev do izdaje dokončne odločbe o delavčevih pravicah.

Ne glede na prejšnji odstavek ugovor ne zadrži izvršitev sklepa:

    • s katerim se določa plača;

    • s katerim je delavec začasno odstranjen z delovnega mesta in prerazporejen na drugo delovno ali iz podjetja;

    • s katerim je delavec začasno razporejen na drugo delovno mesto, če gre za nujne primere;

    • s katerim se delavcu nalaga delo preko polnega delovnega časa,

    • o nujni začasni prerazporeditvi delovnega časa in

    • s katerim se delavcu odredi čakanje na delo.

 

209. člen

 

Pritožbeni organ mora odločiti o delavčevi zahtevi, oz. ugovoru v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena. Delavec in sindikalni zaupnik imata pravico biti navzoča, ko se obravnava delavčeva zahteva za varstvo pravic in se imata pravico izjaviti o dejstvih pomembnih za odločanje.

V postopku odločanja ne smejo sodelovali delavci, ki so s prizadetim v ožjem sorodstvu ali so njim v kakšnem drugačnem razmerju, ki bi lahko povzročilo prizadetemu delavcu ali pri drugih delavcih dvom o nepristranosti njihove odločitve. Če je o zahtevi doseže n pismeni sporazum, ima ta moč izvršilnega naslova.

 

210. člen

 

Preden odloči o delavčevi zahtevi, mora pritožbeni organ zahtevati mnenje in se on njem opredeliti, če ga je sindikat podjetja lahko sodeluje v postopku za reševanje zahtevkov za varstvo pravic ter delavca zastopa pri uveljavljanju njegovega zahtevka.

 

211. člen

 

Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pritožbenega organa, oziroma Če ta ne odloči v roku 30 dni od vložitve zahtevka, ima delavec v nadaljnjih 15 dneh pravico zahtevati varstvo pravic pri pristojnem sodišču. Delavec pa ne more zahtevati varstva pravic: pri pristojnem sodišču, če se za to varstvo prej ni pritožil na pritožbeni organ podjetja, razen ko gre za denarne terjatve.

 

212. člen

 

Pritožbeni organ imenuje organ upravljanja podjetja in šteje pet članov. Na svoji prvi seji izvolijo predsednika in podpredsednika. Pritožbeni organ lahko svoje delo opravlja tudi v senatu najmanj treh članov. Odločitev je sprejeta z večino glasov.

Pritožbeni organ pri svojem delu smiselno uporablja določbe, ki veljajo za postopek pred sodiščem pristojnim za spore iz delovnih razmerij in določbe te kolektivne pogodbe. Pristojnosti pritožbenega organa so opredeljene v 4. točki 23. člena te kolektivne pogodbe.

213. člen

 

Direktor mora pravnomočno sodno odločbo izdano v postopku za varstvo pravic delavca, izvršiti v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, če ni v njej določen drugačen rok.

 

 

  1. DELO ŠTUDENTOV IN UČENCEV

 

214. člen

 

Študentom in učencem se lahko omogoči opravljanje obvezne prakse in počitniškega dela.

Delo študentov in učencev lahko traja poln ali krajši delovni čas.

 

215. člen

 

Na obvezni praksi in počitniškem delu se študentom in učencem zagotavlja:

    • zdravniški pregled, če je potreben za nastop dela;

    • ob nastopu dela seznanitev z varstvenimi ukrepi, z nevarnostmi in ustreznimi zaščitnimi sredstvi;

    • zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni;

    • prehrano med delom;

    • prevoz na delo, oziroma povrnitev stroškov prevoza;

    • plačilo za opravljeno delo v skladu s to kolektivno pogodbo;

    • ustrezno mentorstvo oziroma inštruktorstvo.

Študentje in učenci so pri opravljanju tega dela izenačeni z drugimi delavci glede odmorov, počitka, varstva pri delu ter odškodninske odgovornosti.

 

 

  1. DELOVNA MESTA, NA KATERIH SE ŠTEJE ZAVAROVALNA DOBA S POVEČANJEM

 

216. člen

 

Na podlagi Dogovora o ukrepih in aktivnostih pri uveljavljanju in izvajanju štetja zavarovalne dobe s povečanjem, na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Sklepa o določitvi stopenj povečane zavarovalne dobe na delih in nalogah v rudnikih Republike Slovenije se v tej kolektivni pogodbi določijo delovna mesta v podjetju, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem.

 

217. člen

 

Za delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem se v podjetju določijo taka delovna mesta, kjer je delo posebno težko in zdravju škodljivo oziroma, da pri opravljanju dela delujejo na zdravstveno stanje delavca škodljivi vplivi, ki jih ni mogoče odstraniti kljub uporabi varstvenih ukrepov za preprečitev in omilitev.

Odstopanje od predvidene prisotnosti na delu v jami se lahko opraviči samo zaradi soupravljalskih, delegatskih in poslovnih dolžnosti, ki so v interesu podjetja ter dela v sindikatu.

 

218. člen

 

Odpravljanje in omilitev težavnosti dela in škodljivih vplivov na zdravje delavcev v podjetju se zagotavlja z:

    • preventivnimi sistematičnim! zdravstveni mi pregledi;

    • zdravstveno preventivnimi letovanji;

    • odpravljanjem in omejevanjem nadurnega dela;

    • uvajanjem sodobnejše tehnologije ipd.

 

219. člen

 

Težka in zdravju škodljiva dela so razvrščena v tri kategorije.

V I. kategorijo so razvrščena delovna mesta, kjer delajo delavci poln delovni čas pod zemljo. Pri tej kategoriji se 12 mesecev dejanskega dela šteje za 17.

V II. kategorijo so razvrščena delovna mesta, kjer delavci delajo pod zemljo več kot polovico polnega delovnega časa. Pri II. kategoriji se šteje 12 mesecev dejanskega dela za 16 mesecev zavarovanja.

V III. kategorijo so razvrščena delovna mesta, kjer delavci delajo pod zemljo do 50% delovnega časa in je njihovo delo nujno potrebno za nemoteno proizvodnjo. Pri tej kategoriji se šteje 12 mesecev dejanskega dela za 15

 

220. člen

 

Delovna mesta. na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, so priloga te kolektivne pogodbe, kot njen sestavni del.

 

221. člen

 

Ob morebitnih spremembah organizacije podjetja in organizacije dela, se upoštevajo nova delovna mesta po kriterijih iz 219. člena te kolektivne pogodbe. O vseh spremembah je potrebno pridobiti pisno soglasje ZPIZ.

 

 

  1. IZOBRAŽEVANJE

 

222. člen

 

Delavci imajo pravico, da se izobražujejo glede na svoje interese. Podjetje ima pravico, da v svojem interesu napoti delavca na izobraževanje. Delavec se je dolžan izobraževati, če ga podjetje napoti na izobraževanje. Če izobraževanje, ki je v interesu podjetja, poteka med delovnim časom, se čas izobraževanja pojmuje kot redni delovni čas z vsemi pravicami, ki izhajajo iz tega.

Delavcu, ki se izobražuje v interesu podjetja, torej v skladu z njegovimi kadrovskimi potrebami, pripada do:

    • tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti;

    • pet delovnih dni 2 za vsak izpit na višji in visoki stopnji zahtevnosti;

    • deset delovnih dni za maturo ali zaključni izpit na ravni do V. stopnje zahtevnosti;

    • petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli;

    • deset delovnih dni vsak izpit na podiplomskem študiju;

    • petindvajset delovnih dni za magistrski izpit;

    • petintrideset delovnih dni za doktorat.

Delavcu pripadajo te pravice le enkrat za pripravo na posamezni izpit.

 

223. člen

 

Delavec, ki se izobražuje v interesu podjetja, je upravičen do:

    • plačila stroškov šolnine - kotizacije,

    • plačila potnih stroškov v javnem prometu,

    • plačila stroškov prehrane in

    • plačila stroškov bivanja.

Medsebojne pravice in obveznosti iz naslova izobraževanja se med podjetjem in delavcem uredijo s pogodbo.

 

224. člen

 

Delavec, ki koristi pravice iz naslova izobraževanja, je dolžan:

    • redno izpolnjevati študijske obveznosti,

    • ostati na delu v podjetju po pogodbi o izobraževanju, sicer pa poravnati vse stroške šolanja,

    • povrniti vse stroške v primeru, da izobraževanja ne konca uspešno oz. da ne ostane v delovnem razmerju toliko časa, kot je dogovorjeno v pogodbi.

 

225. člen

 

Delavca, ki je bil napoten na izobraževanje, je po končanem izobraževanju treba v najkrajšem možnem času razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo, če to zahtevajo potrebe podjetja.

 

 

  1. PRENOS POOBLASTIL

 

226. člen

 

Direktor po tej kolektivni pogodbi pooblašča člana poslovodnega odbora za kadrovsko- splošne zadeve za razporejanje delavcev in za razporeditev oz. prenehanja delovnega razmerja delavcu, ki nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta. Za izvedbo disciplinskega postopka za izrekanje ukrepa javnega opomina in denarne kazni in izrekanje pavšalne odškodnine direktor pooblašča predsednika disciplinske komisije in njenega podpredsednika.

Za izrekanje suspenza pooblašča direktor vse člane poslovodnega odbora in vodje organizacijskih enot, za odobritev plačane odsotnosti z dela pa pooblašča vodje organizacijskih enot.

227. člen

 

Direktor lahko pooblastila za odločanje o drugih posamičnih pravicah in obveznostih delavcev, ki jih ima po tej kolektivni pogodbi, prenese na delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pooblastilo je v pisni obliki. Pred prenosom teh pooblastil je direktor dolžan zahtevati mnenje sindikata podjetja o vsebini pooblastil in pooblaščeni osebi.

 

B. OSEBNI PREJEMKI

 

  1. TEMELJNE DOLOČBE

 

228. člen

 

Vrednost oz. višina osebnih prejemkov delavcev je odvisna od rasti življenjskih stroškov, rasti drobno prodajnih cen, rasti skupnih plač gospodarstva Slovenije, planske uspešnosti, števila zaposlenih ter rezultatov poslovanja podjetja.

 

229. člen

 

Vsak delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela in naloge na delovnem področju, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Delavec se razporedi z razporeditveno odločbo na konkretno delovno mesto, ki je uvrščeno v ustrezni plačilni in tarifni razred in ovrednoteno z določenim relativnim razmerjem.

Direktor je dolžan delavca pismeno obvestiti o njegovi razporeditvi ali prerazporeditvi na delovno mesto.

Pri izplačilu plač se upošteva vsaka sprememba razporeditve oz. prerazporeditve od prvega dne dalje. Ker je podlaga za obračun in izplačilo plač razporeditvena odločba, se mora ta izdati tudi ob začasnih razporeditvah na druga delovna mesta. Izjemoma je možno v organizacijskih enotah zaradi organizacije dela pod zemljo večkrat začasno prerazporediti delavca na druga delovna mesta tudi brez razporeditvene odločbe, vendar ob pogoju, da je delavec za takšna delovna mesta ustrezno strokovno usposobljen in da je bil za takšna dela in naloge predhodno poučen, oz. je prejel ustrezna navodila.

 

230. člen

 

V osnove za odmero pravic in obveznosti delavcev do plače vštevamo:

    • zneske, ki so jih delavci prejeli kot plače, oz. so jih dosegli po osnovah in
      merilih te kolektivne pogodbe za tek oče delo v polnem delovnem času,

    • poračune in izredna izplačila plač,

    • vsa izplačila plač za posebne delovne pogoje (dodatki) in

    • vsa nadomestila plač.

 

231. člen

 

Vse osnove in izplačila plač po lej kolektivni pogodbi so v bruto zneskih, če ni v posameznem členu te kolektivne pogodbe drugače določeno. Delavcem s skrajšanim delovnim časom pripadajo prejemki iz drugih stroškov dela in stroškov storitev po kriterijih te kolektivne pogodbe v enakem znesku, kot za delavce v polnem delovnem času.

Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja te prejemke pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom oz. sorazmerno času, prebitem na delu pri posameznem delodajalcu.

232. člen

 

Če se med obračunskim letom ali pred sprejemom zaključnega računa v skladu z rezultati poslovanja in gospodarjenja podjetja ugotovijo še nerazporejena sredstva plač, je delavec udeležen v njihovi delitvi po istih osnovah in merilih, kot je bil v obračunskem obdobju udeležen z izplačilom skupnih plač.

Takšen poračun plač iz predhodnega odstavka predstavlja nadomestitev razlike med izplačanimi akontacijami plač v določenem obdobju in dejanskim obračunom po doseženih rezultatih poslovanja podjetja.

 

233. člen

 

Redno izplačilo plač za pretekli mesec se realizira najkasneje do 18. dne tekočega meseca. Če izplačilni dan pride na nedeljo ali praznik ali dela prost dan, se mora izplačilo realizirati dan prej.

 

234. člen

 

Pri dejanskem obračunu in izplačilu plač se zagotavlja predvsem, da:

  1. so delavci vnaprej seznanjeni z osnovami in merili, po katerih se ugotavljajo, obračunavajo in izplačujejo plače,

  2. se pri ugotavljanju in obračunavanju plač upoštevajo vse osnove in merila, določena s to kolektivno pogodbo,

  3. se vsi mesečni akontacijski obračuni izvajajo v pismeni obliki,

  4. se na zahtevo delavca izvede preizkus in revizija pismenega obračuna plače v prisotnosti prizadetega, če le-ta to želi,

  5. se zagotovi obrazložitev vseh okoliščin, ki so vplivale na obračunano in izplačano višino plače,

  6. se delavcu izplača plača na običajen način preko bančnih storitev.

 

235. člen

 

Obračun in izplačilo plač se opravita z zaprtimi obračunskimi kuvertami. Knjigovodstvo plač mora za vsakega delavca mesečno izdelati pismeni obračun, ki vsebuje:

  1. znesek bruto plače, izkazane po osnovah in merilih te kolektivne pogodbe,
    zlasti upoštevajoč znesek na podlagi tekočega dela z zneski za nadomestila in izplačila za posebne delovne pogoje,

  2. znesek sredstev, ki so bila iz bruto plače delavca združena za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po njihovem namenu,

  3. znesek sredstev, ki so bila iz plače delavca izločena za splošne potrebe ali potrebe po želji delavca (krediti ipd),

  4. znesek neto plače delavca in

  5. po potrebi ostali zneski iz drugih stroškov dela, ki imajo značaj trajnejših
    prejemkov oz. ostali podatki po dogovoru.

Vsak obračun plače delavca z upoštevanjem oz. z medsebojno obračunsko odvisnostjo dodatkov za posebne pogoje dela in nadomestil plače temelji na določilih te kolektivne pogodbe.

Dokončen obračun plače za preteklo koledarsko leto se za vsakega delavca izdela v sumarni obliki na način, ki je določen v tem členu.

236. člen

 

Vsaka naknadno ugotovljena napaka pri izračunu oz. obračunu plače po tej kolektivni pogodbi se mora odpraviti najkasneje v petih delovnih dneh po izplačilu plače, javiti pa najkasneje v dveh delovnih dneh po izplačilu ali najkasneje pri izplačilu naslednje mesečne plače.

 

237. člen

 

Pravico do predujma plače ima:

  1. delavec-novinec po najmanj 12 neprekinjenih delovnih dneh v času do prvega izplačila plače do višine 50 % predvidene skupne plače v tekočem mesecu

  2. delavec, ki je v delovnem razmerju dlje kot eno leto, do višine 50 % njegove skupne plače v predhodnem mesecu. Pravica do tega predujma gre delavcu praviloma le enkrat letno zaradi izrednih socialnih ali materialnih razlogov.

  3. delavec, ki je pred prekinitvijo delovnega razmerja, je upravičen do predujma do višine 20 % predvidene zadnje skupne mesečne plače.

Upravičenost do predujma presodi in odobri pooblaščeni podpisnik podjetja na predpisanem nalogu. Delavci z neopravičenimi izostanki nimajo pravice do predujma.

 

238. člen

 

Vse pravice do plač in prejemkov po tej kolektivni pogodbi gredo delavcem v denarni obliki.

Neizvrševanje te kolektivne pogodbe na področju plač je hujši disciplinski prestopek.

 

 

  1. STROŠKI DELA

 

  1. PLAČE ZAPOSLENIH

    1. Oblikovanje plače

 

 

239. člen

 

Sistem delitve plač po tej kolektivni pogodbi temelji na:

  1. delovnem mestu ter njegovem relativnem razmerju oz. plačilnem razredu, ki določa NAJNIŽJO oz. IZHODIŠČNO PLAČO delavca, ki je na tako delovno mesto razporejen.

Mesečno izhodiščno plačo se določi z zmnožkom vrednosti relativnega razmerja ustreznega plačilnega razreda, kamor je razvrščeno delovno ENOSTAVNEGA DELA in s poprečnimi planiranim! delovnimi urami v mesecu.

Konkretna urna vrednost enote enostavnega dela za posamezni mesečni obračun plač, ki jo na podlagi rezultatov poslovanja podjetja in določil te kolektivne pogodbe sprejme direktor, mora zagotavljati sprotno in kumu­lativno skladnost delitve izhodiščne in skupne plače po veljavnih letnih tarifnih prilogah Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije in le kolektivne pogodbe.

Izhodiščna plača za poln delovni čas v veljavni letni tarifni prilogi, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe, je najnižja mesečna cena dela, ki ne vsebuje nikakršnih stimulacij (osebnih, skupinskih ali podjetniških), dodatkov in drugih osebnih prejemkov, ki so po tej kolektivni pogodbi element plače in se z njo določa:

 

    • objektivno zahtevnost delovnega mesta

    • napore in pogoje dela na konkretnem delovnem mestu,

    • zahtevane delovne izkušnje, ki so pogoj za uspešno delo in

    • tržnost delovne sile oz. določenega poklica,

  1. OSNOVNI PLAČI, ki jo sestavlja izhodiščna plača delovnega mesta, na katero je delavec razporejen, povečano za osebne in skupinske rezultate dela v ustreznem polnem delovnem času (letnem, trimesečnem, mesečnem, dnevnem ali urnem) in ki je osnova za izračun osebnih prejemkov, ki so po tej kolektivni pogodbi element plače,

  2. SKUPNI PLAČI, ki je sestavljena iz osnovne plače delavca in vseh pripadajočih dodatkov, oz. nadomestil oz. prejemkov, ki so po tej kolektivni pogodbi označeni kot plača za ustrezno obračunsko obdobje, drugih pravicah, ki so določene v tej kolektivni pogodbi.

 

240. člen

 

Temeljni podlagi in sistem oblikovanja in delitve plač v podjetju sta:

  1. izhodiščne plače za poln delovni čas po tarifnih razredih, ki so skupaj z eskalacijsko lestvico za ustrezno letno obdobje določene v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe kot njenem sestavnem delu in

  2. relativno razmerje oz. stopnja zahtevnosti delovnih mest, ki je izraženo s količnikom, ki pove, koliko je posamezno delovno mesto zahtevnejše od najenostavnejšega, ki je ovrednoteno s količnikom 1,00

Relativna razmerja se določijo z metodologijo ustreznega vrednotenja kot enotnim strokovnim predpisom, ki mora upoštevati razlike, ki izvirajo iz tehnologije in organizacije dela v delovnem procesu ter specifične ele­mente in obremenitve zaradi podzemeljskega dela in drugih kvalitet, ki so pomembne za podjetje.

 

241. člen

 

Na podlagi akta o organizaciji, sistematizaciji in vrednotenju delovnih mest so vsa delovna mesta razporejena v tarifne in plačilne razrede, ki so osnova za konkretni obračun plač, na naslednji način:

PLačilni razred

relativno razmerje

veljavni tarifni razred

1

1,015

 

 

 

 

I.

2

1,045

3

1,077

4

1,109

5

1,143

6

1,177

7

1,213

8

1,249

9

1,287

 

II.

10

1,325

11

1,365

12

 

 

 

III.

13

 

14

 

15

 

 

16

 

 

IV.

17

 

18

 

19

 

 

V.

20

 

21

 

22

 

23

 

24

 

 

 

VI.

25

 

26

 

27

 

28

 

29

 

 

 

VII.

30

 

31

 

32

 

33

 

34

 

35

 

 

VII.

36

 

37

 

VIII.

38

 

 

 

 

 

 

 

IX.

39

 

40

 

41

 

42

 

43

 

44

 

45

 

46

 

47

 

48

 

49

 

50

 

Naziv delovnega mesta z navedbo tarifnega in ustreznega plačilnega razreda so obvezne sestavine delavčeve razporeditvene odločbe.

 

242. člen

 

V odvisnosti od dogovorjene podjetniške organizacijske strukture, sestavljenosti dela, normalnih naporov in pogojev pri delu, normalne planske uspešnosti in produktivnosti dela, kvalifikacijske strukture, opremljenosti ter števila delovnih ur in števila zaposlenih se za isto obračunsko obdobje zagotavlja med dejansko (obračunanimi in izplačanimi povprečnimi skupnimi plačami delavcev podjetja in poprečnimi skupnimi plačami delavcev v gospo­darstvu Slovenije dolgoletno medsebojno razmerje.

Kot skupno plačo za izračun razmerja iz prejšnjega odstavka se smatra dejansko obračunano in izplačano poprečno skupno plačo na delavca v podjetju, v primerjavi z uradno poprečno skupno plačo na delavca v gospo­darstvu Slovenije za isto obdobje, ki jo objavlja Zavod za statistiko Slovenije.

 

243. člen

 

Obračunane in izplačane bruto plače za sanacijo izrednih jamskih razmer v skladu z zakonom o rudarstvu (požar, vdor vode ipd.) in zaradi izpolnitve nadplanske proizvodnje (nad sprejetim osnovnim planom) se priznavajo v celotnem obsegu kot dodatna sredstva (nad dogovorjenim razmerjem iz prvega odstavka prejšnjega člena).

 

244. člen

 

Med posebne tradicionalne oblike stimulacije se določajo linearna izplačila plač ob dnevu rudarjev in novem letu. V ta namen se lahko za vsako izplačilo posebej izplača 1% skupnih sredstev plač, ki so planirana za tekoče leto v podjetju.

 

    1. Sistem napredovanja kadrov

 

245. člen

 

Poleg vertikalnega napredovanja (v višji tarifni razred ali na vodstveno delovno mesto) lahko delavec napreduje tudi horizontalno po strokovnem razvoju znotraj tarifnega razreda in delovnega področja, na katero je delavec razporejen.

Objektivni kriteriji, obseg napredovanj in obseg namenskih mesečnih sred­stev za plače, vendar ne manj kot 5 % skupnih mesečnih sredstev za plače vseh delavcev, so poslovna odločitev direktorja.

Osnovni kriteriji za napredovanje so izobrazba, delovna uspešnost, delovna doba in dodatna znanja.

Pismeno utemeljen predlog za napredovanje poda vodja organizacijske enote, predlog pa potrdi direktor podjetja ali od njega pooblaščena oseba. Vodja lahko pismeno in argumentirano oceni tudi negativno, posledica česa je možnost prerazporeditve v nižji plačilni razred v okviru tarifnega razreda. V tem primeru mora vodja delavca pismeno seznaniti z oceno, na katero se lahko v skladu z določbami te kolektivne pogodbe priloži ustreznim organom podjetja.

 

    1. Uspešnost dela

 

246. člen

 

Delavčeva uspešnost po količini in kakovosti v obračunskem obdobju se ugotavlja z merili, kot so norme, akordi in druga merila, ki so konkretno določena v strokovnih predpisih. Ta uspešnost se določa tako, da se ugotovi odstotek preseganja ali nedoseganja pričakovane uspešnosti v razponu od -10 do + 25 %.

Za ugotavljanje osebne ali skupinske uspešnosti se uporabljajo tehnični, analitični ali izkustveni normativi časa, količine in kakovosti, ki vsi skupaj opredeljujejo normalno oz. doseženo delovno produktivnost, ki jo je delavec dosegel pri opravljanju svojega dela.

 

Norme, akordi in druga merila morajo bili določeni tako, da temeljijo na normalnih delovnih obremenitvah in da je mogoče ugotavljati njihovo izpolnjevanje glede na vrsto dela, količino in kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev in naprav, prihranke pri delu in izrabo delovnega časa.

Ker so norme, akordi in druga merila odvisni od organizacije in tehnologije dela in od poslovne usmeritve podjetja. jih je treba strokovno preveriti vsaj enkrat letno.

 

    1. Uspešnost poslovanja

 

247. člen

 

Uspešnost poslovanja in gospodarjenja podjetja je rezultat dosežka vseh plansko dogovorjenih proizvodnih in poslovnih rezultatov kot skupni rezul­tat vseh delavcev.

Doseženi obdobni proizvodni in poslovni rezultati podjetja, ki z dobljenimi količniki direktno vplivajo na višino sredstev plače na naslednjih merilih:

a) na kazalcu fizične produktivnosti, merjenem v GJ na delavca v obravnavanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Obseg GJ jo določen s predajo pridobljenih količin premoga termoelektrarnam oziroma drugim kupcem. Obseg zaposlenih je določen z razmerjem med številom vseh zaposlenih v podjetju in številom iz ur dela.

b) na kazalcu fizične produktivnosti, merjenem v GJ na delavca v obravnavanem obdobju v primerjavi s planom za isto obdobje, na oceni stopnje izvajanja naložb in raziskav v primerjavi z operativnim načrtom za obravnavano obdobje, na delovnem prispevku k doseženi optimalni obratovalni pripravljenosti.

 

    1. Plača pripravnikov

 

248. člen

 

Pripravniku po zaključenem srednjem, višjem ali visokem izobraževanju (od IV. do VII. stopnje) pripada plača v višini 70% osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen. Pripravniku se lahko plača poveča ali zmanjša v odvisnosti od njegove delovne uspešnosti, z upoštevanjem količine in kakovosti opravljenega dela.

Stopnje osvajanja vsebine programa, izkoriščenosti delovnega časa, ugotovljene večje ali manjše uspešnosti podjetja in to po osnovah in merilih, ki veljajo za ostale delavce v sistemu delitve po delu in rezultatih dela.

Delovno uspešnost pripravnika ugotavlja posebna komisija, ki jo sestavljajo mentor, vodja organizacijske delavec opravlja delo, ter pred­stavnik kadrovske službe. Če je delavec izjemno uspešen, se mu lahko tudi skrajša pripravni stalež, vendar največ do tri tretjine trajanja. Pripravnik ima pod istimi pogoji kot ostali delavci tudi pravico do osebnih prejemkov iz drugih stroškov dela, storitev in materiala po tej kolektivni pogodbi. Plača pripravnika ne more biti nižja od najnižje zakonsko določene plače v Sloveniji, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.

Ko delavci - pripravniki s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo na delovnih mestih v jami opravijo izpit iz pripravništva, se razporedijo v skladu z veljavnimi navodili za razporejanje pripravnikov oz. delavcev v uvajalni dobi.

    1. Dodatki za posebne delovne pogoje

 

249. člen

 

Delavci so upravičeni do dodatkov za posebne delovne pogoje, ki izhajajo iz specifične razporeditve delovnega časa in se občasno ponavljajo in ki niso upoštevani pri osnovnem vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta.

Temeljni kriterij za določanje teh pravic mora biti vedno delovni prispevek delavcev k ustvarjenemu rezultatu ter soodvisnost med višino in teh pravic in dejansko uspešnostjo podjetja.

Pri opredeljevanju kriterijev ter osnov in meril za vrednotenje teh posebnih delovnih pogojev se upošteva: zahtevnost in intenzivnost dela v teh pogojih, rezultat dela, ki ga dosega delavcev teh pogojih dela in posebne interese podjetja za vodenje politike omejevanja posebnih de­lovnih pogojev.

Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na dan nedelje in pravnika. Če sovpadata na isti dan, se uporabi dodatek, ki je višji. Vsi dodatki se vedno obračunavajo in izplačujejo z akontacijami plače de­lavcev za mesec, ko so posebni delovni pogoji nastopili oz. se njihov obračun ne sme prenašati na naslednje mesece. Obračunavajo se samo za čas, ko je oz. bi delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu posamezen dodatek pripada po določilih te kolektivne pogodbe,

 

      1. Jamski dodatek

 

250. člen

 

Za dela in naloge, ki jih delavci izvajajo pod zemljo in so zaradi tega izpostavljeni posebnim nevarnostim (požar, eksplozija, vdori vode, mulja, peska, ipd), pripada delavcem jamski dodatek na vsako uro dela v takih razmerah in v drugih primerih odsotnosti z dela po tej kolektivni pogodbi. Do tega linearnega dodatka v višini 20 % urne povprečne bruto plače na delavca v gospodarstvu Sloveniji: v preteklih treh mesecih so delavci upravičeni za vsako uro dela po določilih prejšnjega odstavka. Do jamskega dodatka so upravičeni tudi pripravniki, učenci ter študentje na praksi oz. počitniškem delu za vsako uro dela pod zemljo.

 

      1. Dodatek za nočno delo

 

251. člen

 

Za nočni delovni čas se šteje čas med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini 40 % njegove urne osnovne plače za tekoče delo.

      1. Dodatek za popoldansko delo

 

252. člen

 

Za popoldansko izmeno se šteje čas od 14. do 22. ure oz. čas, ki se ujema s popoldansko izmeno. če je delo organizirano izmensko ali v turnusu. Za delo v popoldanski izmeni pripada delavcu dodatek v višini 10% njegove urne osnovne plače za tekoče delo.

 

      1. Dodatek za delo v turnusu

 

253. člen

 

Za delo v turnusu, pripada delavcu dodatek v višini 5% njegove urne osnovne plače za tekoče delo.

Delavcu, ki nadomešča delavca pri delu v turnusu, pripada v času nadomeščanja ta dodatek in ostale pravice in obveznosti po tej kolektivni pogodbi pod pogojem, da traja takšno nadomeščanje najmanj 14 dni.

Delavcem. ki delajo v turnusu, se vsi dnevi dela v turnusu obračunavajo kot redno delo v okviru polnega delovnega časa, med njimi tudi delo v prostih sobotah. (100 % za opravljeno delo in 5 % za delo v turnusu). Če delavec dela v turnusu na nedeljo, je upravičen do plače za delo, ki ga je opravil (100 %), do dodatka za delo v nedeljo (30 % i in do dodatka za delo v turnusu (5 %) oz. skupaj 155 %.

Delavec, ki dela v humusu na dan plačanih praznikov ter na praznik dneva rudarjev, je upravičen do plače za delo, ki ga je Opravil na dan praznika (100 %), do nadomestila plače za praznik (100 %) do dodatka za delo na dan praznika (50 %) in do dodatka za delo v turnusu (5 %), oz. skupaj 255%.

Če delavec deta v turnusu na soboto ali nedeljo, ki je praznik, je upravičen do plače za delo, ki gaje opravil na dan praznika (100 %), do dodatka za delo na dan praznika (50 %) in do dodatka za delo v turnusu (5 %) oz. skupaj 155%.

Delavcu. ki dela v turnusu, se obračuna nadomestilo za boleznine za vse dneve, ki bi jih po planu moral delali in sicer tudi sobote in nedelje. Če nastopi bolniški stalež v času koriščenja prostih dni, ni upravičen do nadomestila za boleznine, prav tako v lem času ne more koristili dopusta. Če mora delavec po zaključenem troizmenskem turnusu zaradi objektivne potrebe podaljšati delo v dneh, ko mu pripada koriščenje prostih dni in jeza določen mesec že izpolnil potrebno število mesečnih ur, se mu priznajo vse dodatno opravljene ure, kot delo preko polnega delovnega časa. Za te ure veljajo kriteriji 255. člena.

 

      1. Dodatek za dežurstvo

 

254. Člen

 

Za opravljanje dežurstva na domu oz. pripravljenost na poziv doma pripada delavcu za vsako uro 30 % njegove osnovne urne plače. Dodatek za takšno obliko dežurstva izključuje pravico do drugih dodatkov. Za opravljanje dežurstva na delovnem mestu izven rednega delovnega časa pripadajo delavcu poleg redne osnovne plače še naslednji dodatki:

    • v sobotah dodatek za delo v podaljšanem delovnem času,

    • v nedeljo pa dodatek za delo v nedeljo in za delo v podaljšanem delovnem času.

V podjetju se mora izdelati seznam delovnih mest, na katerih se opravljajo takšne oblike dežurstva.

      1. Dodatek za delo v podaljšanem delovnem času

 

 

255. člen

 

Za efektivno delo, ki traja dlje, kot poln delovni čas, gre delavcu dodatek v višini 50 % njegove urne osnovne plače za tekoče delo. Število plačanih nadurnih delovnih dni oz. ur se določa po službenem nalogu in v skladu s 105. členom te kolektivne pogodbe.

Vsakršno nadurno delo se lahko izkoristi z dela prostim časom le v enakem časovnem razmerju (1:1).

V primeru koriščenja izvršenega nadurnega dela, ki ga je delavec opravil izven rednega delovnega časa oz. v prostih dneh se delavcu izplačajo vsi dodatki (izmenski, jamski itd), razen dodatka za nadurno delo.

 

      1. Dodatek za delo na nedeljo

 

256. člen

 

Za delo na nedeljo gre delavcu dodatek v višini 50 % njegove osnovne plače. Delavec, ki dela na nedeljo, je upravičen do plače za delo, ki ga je opravil (100 %), do dodatka za delo v podaljšanem delovnem času (50 %) in do dodatka za delo na nedeljo (50 %), oz. skupaj 200 %.

 

      1. Dodatek za delo na dan praznika

 

257. člen

 

Za delo na dan praznika ter na dan rudarjev, gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila za praznike še dodatek v višini 50 % njegove osnovne plače za tekoče delo.

Delavec, ki dela na praznik med tednom, je upravičen do plače za delo, ki ga je opravil (100 %). do nadomestila za praznik (100 %). do dodatka za delo v podaljšanem delovnem Času (50 %) in do dodatka za delo na dan praznika (50%), oz. skupaj 300 %.

Delavec, ki dela na praznik na sicer prosto soboto ali nedeljo, je upravičen do plače za delo, ki ga je opravil (100 %), do dodatka za delo v podaljšanem delovnem času (50 %) in do dodatka za delo na dan praznika (50 %), oz. skupaj 200 %.

 

      1. Dodatek mentorjem pripravnikov

 

258. člen

 

Mentorji pripravnikov V., VI. in VII. zahtevnostne stopnje, ki naloge men­torstva nimajo zajete v opisu svojih delovnih mest, so za izvajanje pripravništva upravičeni do dodatka v višini:

    • za enega pripravnika 12 %

    • za dva pripravnika 17 %

    • za tri pripravnike 20 %

Osnova za obračun je povprečna bruto plača na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih.

Do tega dodatka je upravičen mentor za vsako uro izvajanja program pripravništva.

Pogoj za pridobitev pravice do dodatka iz prejšnjega odstavka je izdelan program in njegovo dosledno izvajanje, izdelava ustreznih poročil ter nemoteno izvajanje svojih del in nalog.

 

      1. Dodatek koordinatorjem in inštruktorjem pripravništva

 

259. člen

 

Koordinator pripravništva je za čas organiziranega dela s pripravniki upravičen do tega dodatka, če teh nalog nima zajetih v opisu svojega delovnega mesta:

Dodatki znašajo:

    • do vključno 15 pripravnikov - 13 % in

    • nad 15 pripravnikov - 17 %.

Inštruktor pripravništva, ki te naloge nima v opisu delovnega mesta, je za čas izvajanja dela s pripravniki upravičen do dodatka v višini, ki je odvisna od števila pripravnikov:

    • za enega pripravnika - 9 %

    • za dva pripravnika - 12 %

    • za tri pripravnike - 14 %

    • za štiri ali več pripravnikov 17 %.

Osnova za obračun dodatka iz tega člena je povprečna bruto plača na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih. Za obračun dodatka iz tega člena je treba izpolniti evidenčni list za obračun te stimulacije Pogoji za pridobitev pravice do teh dodatkov so isti kot v prejšnjem členu te kolektivne pogodbe.

 

      1. Dodatek za delovno dobo

 

260. člen

 

 

Dodatek za delovno dobo je odvisen od dolžine pokojninske dobe delavca in njegove mesečne osnovne plače skupaj z nadomestili v polnem delovnem času oz. v času nad polnim delovnim časom, v skladu s to kolektivno pogodbo, in sicer:

 

POKOJNINSKA DOBA DELAVCA

% OD OSNOVNE PLAČE DELAVCA

do 1 leta

0,5

1 – 2

1

2 – 3

1,5

2 – 4

2

2 – 5

2,5

2 – 6

3

2 – 7

3,5

2 – 8

4

2 – 9

4,5

2 – 10

5

2 – 11

5,5

2 – 12

6

2 – 13

6,5

2 – 14

7

2 – 15

7,5

2 – 16

8

2 – 17

8,5

2 – 18

9

2 – 19

2 – 39,5

2 – 20

10

2 – 21

10,5

2 – 22

11

2 – 23

11,5

2 – 24

12

2 – 25

12,5

2 – 26

13

2 – 27

13,5

2 – 28

14

2 – 29

14,5

2 – 30

15

2 – 31

15,5

2 – 32

16

2 – 33

16,5

2 – 34

17

2 – 35

17,5

2 – 36

18

2 – 37

18,5

2 – 38

19

2 – 39

19,5

2 – 40

20

 

Pod pokojninsko dobo se upošteva vsa doba, ki jo je delavec izpolnil od prve zaposlitve dalje.

V osnovo za izračun tega dodatka se ne vštevajo dokupljena leta.

Višji odstotek tega dodatka gre delavcu v mesecu, ko izpolni ustrezno pokojninsko dobo.

Delavec je zaradi točnega izračuna pokojninske dobe sam dolžan priskrbeti ustrezna potrdila.

  1. NADOMESTILA PLAČ ZAPOSLENIH

 

261. člen

 

Nadomestila plač v nobenem primeru odsotnosti z dela ne morejo biti višja od skupne plače, ki bi jo delavec dosegel, če bi delal in dosegel svoj dosedanji povprečni delovni učinek.

Osnova za izračun nadomestila je osnovna plača, ki bi jo delavec dosegel, če bi delal, povečana za dodatek za delovno dobo in jamski dodatek v primerih, ki jih določa ta kolektivna pogodba.

 

    1. Nadomestilo za čas bolezni oz. poškodb pri delu in za čas medicinske rehabilitacije

 

262. člen

 

Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni oz. poškodbe za prvih 30 delovnih dni se posameznemu delavcu zagotavlja v višini:

    • 80 % osnove od prvega do vključno desetega delovnega dne odsotnosti

    • 85 % osnove od enajstega do vključno tridesetega delovnega dne odsotnosti in

    • 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni.

Osnova za nadomestilo plače v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe je enaka osnovni plači, ki bi jo delavec prejel, če bi delal, povečani za dodatek za delovno dobo.

Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe od vključno 31. delovnega dne dalje se obračuna po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Višina nadomestila v breme Zavoda je odvisna od vzroka odsotnosti z dela znaša:

    • 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi posledic bolezni, poškodbe delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik;

    • 90 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni;

    • 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

Ne glede na vzrok izostanka z dela, pa so vojaški in civilni invalidi vojne upravičeni v vseh primerih do obračuna 100 % nadomestila.

 

263. člen

 

Delavec ima pravico do nadomestila plače za tisti čas, za katerega bi mu pripadala plača, če bi delal.

V čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe s pravico do nadomestila plače se delavcem štejejo tudi vse sobote, ko se v podjetju dela v skladu z delovnim planom. Vsak delavec, ki je zaradi bolezni ali poškodbe odsoten z dela, je upravičen do bolniškega nadomestila za dneve praznikov in druge dela proste dni, določene z zakonom ter za dan rudarjev.

264. člen

 

Delavcu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še odsoten zaradi prve bolezni ali poškodbe, se glede osnove in odstotkov za nadomestilo šteje, kot da je odsoten zaradi prve bolezni ali poškodbe vse do dneva, ko bi postal zmožen za delo zaradi te prve bolezni ali poškodbe. Od tega dne dalje pa ima pravico do višjega ali nižjega nadomestila plače glede na vzrok nove odsotnosti.

 

265. člen

 

Delavec praviloma išče zdravniško pomoč izven delovnega časa, izjemoma pa v delovnem času, če je zdravniška pomoč nujna in neodložljiva.

 

266. člen

 

Delavec ima pravico do nadomestila zaradi odsotnosti z dela, dokler izbrani zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo oz. dokler ni s pravnomočno odločbo ugotovljena invalidnost.

Delavec, ki na podlagi mnenja izbranega zdravnika ali zdravniške komisije dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu zaradi tega, da bi hitreje obnovil svoje delovne zmožnosti (medicinska rehabilitacija), šteje za odsotnega z dela in ima za ta čas pravico do nadomestila plače. V primeru, če je njegova plača manjša od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu pripadal, če sploh ne bi delal, ima pravico do razlike med plačo in nadomestilom. Če delavec zaradi predhodno navedenih razlogov dela poln delovni čas na drugem ustreznem delu, ima pravico do razlike med plačo in višino nado­mestila, ki bi mu šlo, če ne bi delal.

 

267. člen

 

Delavec ni upravičen do nadomestila med začasno odsotnostjo z dela, če v tem času opravlja druga pridobitna dela. Delavcu pa se zadrži izplačevanje nadomestila:

  1. če neopravičeno najpozneje 3 dni po začetku bolezni ne obvesti podjetje oz. osebnega zdravnika, da je zbolel;

  2. če se brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo;

  3. če izbrani zdravnik, zdravniška komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravna po navodilih za zdravljenje ali če brez dovoljenja zdravnika odpotuje iz kraja svojega bivališča;

  4. če namenoma preprečuje ali zavlačuje zdravljenje oz. usposobitev za delo. Nadomestilo se ne izplačuje, dokler trajajo posledice takšnega ravnanja oz. dokler se ne odzove vabilu.

 

268. člen
 

Nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi:

    • presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe

    • posledic dajanja krvi,

    • nege ožjega družinskega člana,

    • izolacije in spremstva, ki ju odobri zdravnik,

    • poškodb, po zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter

    • v vseh ostalih primerih zadržanosti od dela od 31. delovnega dne dalje določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in se tudi izplačuje v breme zavoda.

269. člen

 

Nadomestila za porodniški dopust se obračunavajo po določilih zakona o

 

    1. Nadomestilo delavcem s preostalo delovno zmožnostjo (invalidom II. In III. Kategorije) za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo oz. ustrezno delo

 

270. člen

 

Delavec s preostalo delovno zmožnostjo je upravičen za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo in za čas čakanja na ustrezno delo do nadomestila plače v višini 80 % pokojninske osnove za odmero invalidske pokojnine. Osnova za odmero nadomestil, usklajevanje nadomestil, začetek in konec koriščenja pravice oz. izplačevanja nadomestil se določa v višini in na način določenem v zakonu o pokojninsko invalidskem zavarovanju.

 

    1. Nadomestilo za začasno in trajno nepotrebne delavce

 

271. člen

 

Delavec, ki je poslan na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo kot začasno ali trajno nepotreben, je za čas dokvalifikacije ali prekvalifikacije upravičen do nadomestila plače v višini 100% osnovne plače, kot če bi delal, povečane z dodatkom za delovno dobo.

Delavcem, katerih delo v podjetju začasno ali trajno ni več potrebno in jim je zagotovljena pravica do nadomestila plače za čas čakanja na delo oz. za čas do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, to nadomestilo pripada do 6 mesecev v višini najmanj 70% osnovne plače, ki bi jo prejemali na svojem delovnem mestu, povečane z dodatkom za delovno dobo. Delavec, ki kot začasni presežek dela skrajšan delovni čas, je za ure od skrajšanega do polnega delovnega časa po tej kolektivni pogodbi upravičen do nadomestila plače v višini 70% osnovne plače, ki bi jo prejemal na svojem delovnem mestu, povečane z dodatkom za delovno dobo.

    1. Nadomestilo za čas rednega letnega dopusta

 

272. člen

 

Za čas rednega let nega dopusta je delavec upravičen do nadomestita plače v višini njegove osnovne plače, izračunane iz osnove tekočega meseca, ko je bil delavec na dopustu, povečane za dodatek za delovno dobo ter jamski dodatek za delavca, ki je do njega upravičen. Plačevanje neizkoriščenega dela dopusta ni dovoljeno.

    1. Nadomestilo za čas izrednega plačanega dopusta

 

273. člen

 

Za čas vseh možnih plačanih oblik upravičenih odsotnosti z dela po tej kolektivni pogodbi pripada delavcu nadomestilo, obračunano na enak način kot v predhodnem členu te kolektivne pogodbe.

 

    1. Nadomestilo zaradi izobraževanja

 

274. člen

 

Za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, ki je v interesu podjetja, pripada delavcu nadomestilo, obračunano na enak način kot v 272. členu te kolektivne pogodbe.

 

    1. Nadomestilo zaradi opravljanja soupravljalskih, delegatskih ter poslovnih dolžnosti

 

275. člen

 

Za čas odsotnosti z dela zaradi opravljanja soupravljalskih, delegatskih ter poslovnih dolžnosti v skladu z interesi podjetja pripada delavcu nadomestilo, obračunano na enak način kot v 272. členu te kolektivne pogodbe.

 

    1. Nadomestilo zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti

 

276. člen

 

Delavec, ki je odstranjen z dela iz podjetja zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, ima za ta čas pravico do nadomestila plače, ki je enaka polovici zneska njegove mesečne osnovne plače, ki bi jo prejel, če bi delal. Delavec, ki je bil odstranjen z dela v podjetju in je prejemal nadomestilo plače po predhodnem odstavku, ima za ta čas pravico, da mu podjetje izplača razliko do polnega zneska skupne plače, ki bi jo dobil, če bi bil na delu in to zlasti v primeru, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen ali če je delavec s pravnomočno odločbo oproščen ali če se v postopku odločitve o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka pet zaporednih delovnih dni ugotovi, da delavec ni neopravičeno izostal z dela. Te pravice nima delavec, ki mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep za hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je bil odstranjen z dela v podjetju.

Če je bil delavec začasno odstranjen z delovnega mesta, na katerem je delal ter začasno razporejen na drugo delovno mesto, ima v primerih prejšnjega odstavka pravico do razlike do skupne plače, ki bi jo prejel, če ne bi bil začasno razporejen na drugo delovno mesto.

    1. Nadomestilo za čas pripora ali postopka v preiskovalnem zaporu

 

277. člen

 

V času pripora ali preiskovalnega zapora prejme delavec nadomestilo plače v višini 1/3 svoje mesečne osnovne plače, ki bi jo prejel, če bi delal, oz. v višini 1/2, če vzdržuje družino. Nadomestilo bremeni organ, ki je odredil pripor.

    1. Nadomestilo za dneve praznikov

 

278. člen

 

Za dneve praznikov ter za dan rudarjev, pripada delavcu nadomestilo v višini 1/3 svoje mesečne osnovne plače, ki bi jo prejel, če bi delal, oz. v višini 1/2, če vzdržuje družino. Nadomestilo bremeni organ, ki je odredil pripor.

    1. Nadomestilo za izčrpanost

 

279. člen

 

Delavcem, ki imajo najmanj 32 let pokojninske dobe ali 50 let starosti in se jim zaradi telesne izčrpanosti in onemoglosti mora spremeniti dela in naloge, se odobri nadomestilo za izčrpanost v višini razlike med obema skupnima plačama.

Do nadomestila za izčrpanost nišo upravičeni delavci, ki so invalidsko kate­gorizirani, ne glede na to, ali prejemajo invalidsko nadomestilo ali ne.

Pravico do nadomestila za izčrpanost pridobi delavec na podlagi potrdila o izčrpanosti, ki ga izda dispanzer za medicino dela ali izbrani zdravnik. Pravico do nadomestila za izčrpanost uživa delavec do upokojitve. Predlog oz. mnenje o izčrpanosti poda delovna skupina, sindikat ali vodja organizaci­jske enote, v kateri delavec dela.

Nadomestilo za izčrpanost je sestavni del skupne mesečne bruto plače delavca za poln delovni čas in se šteje v osnovo za izračun vseh oblik prejemkov

    1. Nadomestilo za nadomeščanje odsotnega delavca

 

280. člen

 

Delavec, ki nadomešča odsotnega delavca neprekinjeno najmanj 10 delovnih dni, ima pravico do nadomestila plače za to drugo delovno mesto, če je to zanj ugodnejše in sicer do višine izhodiščnega plačilnega razreda delovnega mesta, ki ga nadomešča.

V primeru, ko delavec nadomešča drugega delavca, ki ima dodatne točke za vodenje, se mu nadomestilo obračuna tako da se njegovemu plačilnemu razredu dodajo točke za vodenje, vendar največ do izhodiščnega plačilnega razreda delovnega mesta, ki ga nadomešča.

Delavci, ki nadomeščajo nadzorno-tehnične delavce v jami (nadzorniki in poslovodje) imajo na podlagi pravil službenega naloga pravico do tega nado­mestila pod pogojem, da traja takšno nadomeščanje neprekinjeno najmanj 5 delovnih dni.

Pri nadomeščanju delavcev, ki delajo poln delovni čas na delovnih mestih skupinovodij in odgovornih del v jami, ni časovne omejitve za nagrajevanje nadomeščanja, veljajo pa določila glede izhodiščnega plačilnega razreda delovnega mesta, pri vodstvenih delavnih mestih pa še določila glede točk za vodenje.

Vsi delavci, ki nadomeščajo, morajo biti za takšna dela in naloge ustrezno strokovno usposobljeni, oz. morajo biti predhodno ustrezno poučeni z ustnimi in pisnimi navodili ter morajo ta dela in naloge resnično izvajati.

Pod pojmom nadomeščanja se razume prevzem praviloma celovite ali vsaj pretežne vsebine takih del in nalog po količinskih in kakovostnih merilih ter prevzem vseh odgovornosti in obveznosti, s tem pa tudi vseh pravic in obveznosti iz opravljanja takih del in nalog.

Delavec mora v času nadomeščanja praviloma opraviti tudi svoja najnujnejša dela in naloge.

Za vsa nadomeščanja v jami ali zunaj, ki trajajo najmanj 10 oz. 5 delovnih dni, se morajo izdati odločbe o nadomeščanju.

 

    1. Nadomestilo za čas, ko delavec brez svoje krivde ne more delati

 

281. člen

 

Za čas, ko delavec brez svoje krivde ne more delati, se šteje čas:

    • elementarnih nesreč,

    • okvar na strojnih napravah,

    • prekinitve dobave električne energije, vode, izrednih montangeoloških pogojev ipd.,

    • ovir v dobavi materiala,

    • izpada delovnih ur zaradi organizirane stavke, v kateri sodeluje najmanj tretjina zaposlenih delavcev podjetja in ko se ure tega izpada ne nadomestijo z delom.

    • ostalih primerov višje sile oziroma primerov, ko delavec ne dela brez lastne krivde.

Če delavec v času iz predhodnega odstavka ni delal in ni bilo mogoče s prerazporeditvijo izpadlega delovnega časa nadomestiti ali delavca razporediti na druga dela in naloge, mu za čas, ko ni delal, pripada nadomes­tilo v višini 80 % njegove osnovne plače za poln delovni čas tekočega meseca, povečano z dodatkom za delovno dobo.

V primeru, da izpadlega delovnega časa ni možno nadomestili na način iz prejšnjega odstavka tega člena, se za takšne namene praviloma lahko izkoristi do 10 dni rednega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu. Sprejeta odločitev o načinu plačila nadomestila za čas, ko delavec brez svoje krivde ne more delati iz predhodnih odstavkov (80 % ali dopust) mora biti
enotno uveljavljena za vse delavce v podjetju.

    1. Nadomestilo na čas opravljanja nalog obrambe in zaščite

 

282. člen

 

V času odsotnosti z dela zaradi izvrševanja obveznosti ali usposabljanja v
teritorialni obrambi, narodni zaščiti, službi za opazovanje in obveščanje,
enotah za zveze, civilni zaščiti ter zaradi delovanja v operativnih sestavah
splošnih reševalnih služb (gasilske enote in gorske ter jamarske reševalne službe), oziroma zaradi opravljanja strokovnih del na obrambnem področju, pripada delavcu nadomestila plače po osnovah iz 272. člena te pogodbe. Poškodba ali bolezen, ki nastane zaradi izvrševanja pravic in dolžnosti iz predhodnega odstavka se šteje za poškodbo pri delu. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, nastala na poti z doma ali z delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri vračanju po opravljeni dolžnosti. Čas in kraj nastanka bolezni ali poškodbe ugotovi organ, ki je organizira! aktivnost, na kateri je obveznik zbolel ali se poškodoval. To nadomestilo gre v breme organizatorja aktivnosti.

 

    1. Nadomestilo za ogrevanje

 

283. člen

 

Nadomestilo za ogrevanje oz. deputatni premog je vrednostno izražena denarna ali naturalna dajatev, do katere so ti upravičeni delavci podjetja in je sestavni del skupnih plač delavcev ali pa se obračuna kot darilo delodajalca. Način obračuna sprejme organ upravljanja v soglasju s sindikatom podjetja.

Vrednost nadomestila za ogrevanje oz. količina deputatnega premoga na delavca znaša 5400 kg lignita na leto, ki se porazdeli in vrednostno obračunava tako, da znaša mesečna količina 450 kg lignita oz. ustrezna

Deputatno karto za tekoče leto dobi delavec pri izplačilu plač za mesec januar.

Delavec pridobi pravico do nadomestila za ogrevanje po 6 mesecih neprekinjenega dela v podjetju.

Delavec, ki se je v podjetju zaposlil po 1. Juliju tekočega leta, ni upravičen do tega nadomestila v tekočem letu. To pravico pridobi šele po preteku neprekinjenih 6 mesecev dela in sicer za vse tekoče leto in za mesece opravljenega dela v prejšnjem letu.

Delavec, ki mu je prenehalo delo pred potekom 6 mesecev, ni upravičen do tega nadomestila za opravljene mesece dela.

Delovni invalid, kateremu delovno razmerje miruje zaradi poklicne rehabili­tacije ima pravico do tega nadomestila v isti višini in pod istimi pogoji kot drugi delavci.

Delavec, ki je vpoklican na odslužitev vojaškega roka je upravičen do tega nadomestila za vsak mesec dela v tekočem letu pred ali po odslužitvi pod časovnimi pogoji iz 3. in4. odstavka tega člena.

Delavec, ki je delal s krajšim delovnim časom, vendar dalj kot 6 mesecev v tekočem letu, je upravičen do nadomestila za vsak mesec dela.

Delavcu. ki mu preneha delovno razmerje v podjetju, razen v primeru upokojitve, smrti ali določil 6. odstavka tega člena, se poračuna vrednost prejetega nadomestila pri izplačilu zadnje plače.

Če se je delavec ponovno zaposlil v istem letu pridobi pravico do nadomestila po določilih 3. in 4. odstavka tega člena v denarnem znesku, obračunanem po trenutno veljavni ceni premoga.

Delavec, ki mu preneha delo v podjetju zaradi upokojitve, je upravičen do tega nadomestila do konca koledarskega leta,v katerem se je upokojil.

    1. Nadomestilo delavcem, pri katerih obstoja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti

 

284. člen

 

Delavec, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalid­nosti, ugotovljena z odločbo zavoda, ima pravico do nadomestila:

      1. za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 80% od pokojninske osnove;

      2. za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na ustreznem delu v višini 80 % od pokojninske osnove;

      3. za čas poklicne rehabilitacije v višini 100% od pokojninske osnove;

      4. zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu

Osnova za odmero nadomestil, usklajevanje nadomestil, začetek in konec koriščenja pravice oz. izplačevanja se določa v višini in na način, kot to določa zakon o pokojninskem- invalidskem zavarovanju za invalide.

 

  1. IZPLAČILA PO POGODBAH O DELU IN PO AVTORSKIH POCODBAM

 

285. člen

 

Delavcu, ki za podjetje opravi avtorsko delo v pisni ali govorni obliki se delo plača na podlagi pogodbe o avtorskem delu, ki jo skleneta avtor in direktor podjetja.

S pogodbo o avtorskem delu se določi vrednost pisnega ali govornega (predavateljskega) dela. Pri določanju vrednosti avtorskega dela je vrednost avtorjevega pisnega dela lahko določena največ v višini vrednosti, ki jo za avtorsko delo priznava avtorska agencija, vrednost govornega dela pa ne sme v neto znesku preseči tri kratne vrednosti ure delavca podjetja v VIII. tarifnem razredu.

 

286. člen

 

Avtor pisnega ali govornega dela mora izdelek podjetju prepustiti v neomejeno last, s tem podjetje ne sme brez avtorjevega soglasja in brez odškodnine to delo odtujili (odplačno ali neodplačno) drugemu uporabniku in ga tudi ne uporabljati za druge namene in na drugačen način kot je dogovorjeno s pogodbo o avtorskem delu.

Podrobnosti o pravicah in obveznostih avtorja in podjetja iz avtorskega razmerja se določijo s posebno pogodbo.

287. člen

 

Pogodbo o delu se sklene z delavcem za delo v podjetju na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in ta kolektivna pogodba.

Neto vrednost dela po pogodbi ne sme presegati višine neto osnovne plače redno zaposlenega delavca v podjetju za enako ali podobno delo.

Kadar v podjetju nihče ne opravlja enakega ali podobnega dela, kot je delo, za katero se sklene pogodba, se vrednost določi v višini neto osnovne plače delavca podjetja za ustrezen poklic, ki bi ga moral imeli delavec, Če bi v podjetju opravljal v rednem delovnem razmerju delo, za katerega se sklepa pogodba.

 

288. člen

 

Morebitne pravice do drugih izplačil se delavcu, ki opravlja delo po pogodbi določijo z ustrezno pogodbo in določili te kolektivne pogodbe {povračila stroškov v zvezi z delom, prehrana med delom ipd.)

 

  1. DRUGI STROŠKI DELA

 

    1. Prevoz na delo in z dela

 

289. člen

 

Delavcem, pripravnikom, učencem in študentom na praksi se krijejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom za dneve, ko delavec dejansko dela. Ti stroški se delavcu povrnejo za prevoz od stalnega oz. začasnega bivališča, ki je bližje delovnemu mestu in nazaj.

Kjer ni možnosti za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi in če je oddaljenost stalnega oz. začasnega bivališča od delovnega mesta več kot 3 km, in tam, kjer je oddaljenost od mesta bivanja do najbližje avtobusne postaje več kot 3 km, se delavcu povrnejo dejanski stroški prevoza na delo in z dela. Za uporabo osebnega avtomobila se povrejo stroški v višini 10 % od cene bencina, za uporabo lastnega motornega kolesa pa v višini 5 % cene bencina za dejansko prevoženi kilometer.

V primerih, ko delavec zaradi neplaniranega predčasnega pričetka dela oziroma dela prek polnega delovnega časa ne more koristiti organiziranega prevoza, se delavcu povrnejo stroški prevoza v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.

Oddaljenost od mesta bivanja do delovnega mesta v kilometrih, kot merilu za upravičenost do povračila potnih stroškov, ugotavlja kadrovska služba podjetja. Stroški za prevoz na delo in iz dela se po določilih tega člena povrnejo le, če delavec ne more uporabljati prevoza, ki ga organizira podjetje.

    1. Povračilo stroškov za prehrano na delu

 

290. člen

 

Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni delavci, ki delajo poln delovni čas in delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na počitniškem delu za dneve, ko so prisotni na delu in ko imajo pravico do odmora med delom ter ne prejmejo drugih povračil (npr.: dnevnice) za stroške prehrane. Konkretna višina tega povračila za tekoče leto je določena v veljavni letni tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi. Višina dnevnega regresa za prehrano med delom se izračuna tako, da se mesečni znesek pripadajočega regresa deli s številom delovnih dni v mesecu, za katerega se regres za prehrano med delom obračunava. Delavčeva participacija znaša največ 1/4 ekonomske cene obroka prehrane med delom.

Regresa za prehrano med delom ni možno izplačati v gotovini. Specifične primere prehranjevanja med delom ureja podjetje z ustreznim sklepom direktorja.

 

291. člen

 

Delavci, ki opravljajo dela v posebno težkih delovnih pogojih ali dela, za katere so predpisani posebni varstveni ukrepi pri delu so upravičeni do posebnih napitkov v višini do 20 % višine povračila iz prejšnjega člena.

 

    1. Povračilo selitvenih stroškov

 

292. člen

 

Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti delavca inče je preselitev interesu podjetja. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov. Če je preselitev v interesu podjetja, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačala največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi.

 

    1. Nagrade za počitniško delo in obvezno prakso

 

293. člen

 

Obseg in vsebina počitniškega dela učencev in študentov ter obvezno prakso določi podjetje v svojih letnih pianih v skladu s potrebami po taksni obliki in vsebini dela.

Poleg nagrade pripada učencem in študentom na obvezni praksi in počitniškem delu poleg ostalih pravic po tej kolektivni pogodbi še prehrana med delom, ustrezna zaščitna sredstva in če delajo pod zemljo tudi dodatek za posebne pogoje dela pod zemljo po enakimi pogoji, kot ostalim delavcem.

 

    1. Sredstva dotacij

 

294. člen

 

Pri delitvi sredstev drugih stroškov dela in pri določanju namena posameznih izplačil in njihovih višin se zlasti upošteva, da se s lemi prejemki sredstvi izraza v podjetju enotnost, solidarnost in vzajemnost med delavci ne glede na njihov poln ali skrajšan delovni čas in delo, ki ga opravljajo. Podjetje je v skladu s plansko sprejetimi aktivnostmi dolžno financirati sindikatu vse dogovorjene redne oblike solidarnostnih in vzajemnih ob­veznosti.

Temeljni nosilec aktivnosti in politike delitve teh prejemkov v skladu z vsebino te kolektivne pogodbe je sindikat podjetja.

    1. Nagrade

295. člen

 

Delavcu, ki s svojim osebnim in strokovnim delom pri izpolnjevanju del in nalog v podjetju dosega nadpovprečne rezultate, lahko direktor podjetja na predlog vodje organizacijske enote (obrata, sektorja, službe) odobri izplačilo posebne delovne nagrade v primerih. ko gre za:

    • kompleksnost znanja (poglobljeno, specialistično ali razširjeno),

    • inovativnost v smislu dajanja in pobud, predlogov, izvirnih rešitev ali idej, izpeljava takih zamisli ipd,

    • interdisciplinarnost v smislu poznavanja strokovnih področij, sodelovanje s sorodnimi strokovnimi področji, projekti itd.,

    • občasno znatneje povečan obseg dela,

    • predčasno izvršitev posamezne pomembne delovne naloge,

    • uspešno opravljeno posebno obsežno ali zahtevno delo.

Nagrado se določi v višini od 5 % do 150 % tekoče osnovne mesečne plače nagrajenega delavca. Posameznemu delavcu se lahko odobri v koledarskem letu največ tri nagrade.

 

    1. Nagrade za rezultate inovacij

 

296. člen

 

Delavec, ki z ustvarjalnostjo pri delu z dosežki inovativne dejavnosti (izu­mom, modelom, vzorcem, blagovno znamko, tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom) prispeva k povečanju dobička oz. zmanjšanju stroškov ali motenj v poslovanju podjetja, ima pravico do nagrade in do drugih oblik

 

297. člen

 

Osnovni vir financiranja inovacijske dejavnosti je prihranek, ki se ustvarja z inovacijami. Za ugotavljanje lega dobička je treba določiti vse kalkulativne in evidentne elemente stroškov in prihodkov.

Vir financiranja inovacijske dejavnosti je lahko tudi del finančnih sredstev, ki jih podjetje nameni za raziskave in razvoj ter finančna sredstva, ki jih podjetje pridobi v ta namen iz drugih virov.

 

298. člen

 

Delavcu pripada za inovacije nagrada v višini najmanj 3 % letne čiste gospo­darske koristi. Nagrado za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in

Vse oblike ustvarjalnosti, stimulacij ter konkretni delež gospodarske koristi inovacije, ki ga dobi inovator na podlagi meril in način dela inovacijske dejavnosti so opredeljene v pravilniku o inovacijski dejavnosti podjetja.

 

299. člen

 

Avtorjem ustvarjalnosti pri delu pripadajo po tej kolektivni pogodbi poleg nagrad in drugih materialnih stroškov Se naslednje možne oblike materialnih in moralnih stimulacij:

  1. podeljevanje diplom in priznanj,

  2. popularizacija njihovih inventivnih dosežkov v podjetju, javnih občilih in na razstavah,

  3. podelitev štipendij za študij ter strokovno izobraževanje ob delu,

  4. materialna pomoč pri nadaljnjem pospeševanju inventivnega razvoja, omogočanje študijskih potovanj,

  5. možnost hitrejšega napredovanja oz. razporejanja na zahtevnejša in odgovornejša delovna mesta,

  6. pomoč pri urejanju stanovanjskih problemov ipd.

 

    1. Regresiranje letnega oddiha delavcev

 

300. člen

 

Sredstva regresa za letni dopust so namenjena nadomestilu dela stroškov letnega oddiha delavcev. Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe celotnega letnega dopusta.

Delavcem pripada regres čim dopust v višini in na način, ki je določena v veljavni letni tarifni prilogi k kolektivni pogodbi. Regres se v celoti ali delno izplača praviloma pri aprilski plači, vendar najkasneje do konca junija tekočega leta.

 

    1. Odpravnina ob upokojitvi delavcev

 

301. člen

 

Odpravnina za delo ob upokojitvi znaša najmanj tri in največ pet povprečnih neto mesečnih plač na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih pred upokojitvijo

Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih do vključno 19 let pokojninske dobe. ima pravico do odpravnine v višini treh povprečnih neto plač iz predhodnega odstavka.

Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih 20 do vključno 24 let pokojnin­ske dobe, ima pravico do odpravnine v višini štirih povprečnih neto plač iz prvega odstavka.

Delavec, ki ima ob odhodu v pokoj doseženih 25 in več let pokojninske dobe in delavec, ki je invalidsko upokojen zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni, ima pravico do odpravnine v višini pet povprečnih neto plač iz prvega odstavka.

Enak znesek, kot ob odhodu v pokoj, po določilih 2.,3. in 4. odstavka pripada ob smrti delavca najožjim članom njegove družine.

V primeru smrti delavca kot posledice nesreče pri delu pripada najožjim
članom njegove družine odpravnina v višini petih povprečnih neto plač, ne glede na doseženo pokojninsko dobo umrlega delavca.

Delavcu, ki odhaja v pokoj, se izplača odpravnina pri zadnjem izplačilu plače.

V primeru smrti, ko prejme odpravnino družina umrlega delavca, se izplačilo izvrši takoj.

    1. Nagrade ob delovnih jubilejih delavcev

 

302. člen

 

Do nagrad ob delovnih jubilejih so upravičeni vsi delavci, ki so oz. bodo v posameznem koledarskem letu izpolnili:

    1. 10, 20 in 25 let celotne delovne dobe za delavce z beneficirano delovno dobo. 25-letni jubilej se upošteva tudi za delavce, ki so delali v jami več kot 15 let in delajo ob izpolnitvi jubileja na nebenificiranih delovnih mestih,

    2. 10. 20 in 30 let celotne delovne dobe za delavce, ki delajo na nebeneficiranih delovnih mestih.

Vsi listi jubilanti obratov jamske proizvodnje in ostali, ki delajo na benefici­ranih delovnih mestih, katerim se izplača nagrada za 25 let delovne dobe in so po tem obdobju zaradi kakršnihkoli vzrokov premeščeni v zunanje obrate, nimajo pravice še do izplačila nagrade za 30- letno delovno dobo, ko jo izpolnijo. V osnovo za izračun te nagrade se ne vštevajo dokupljena leta.

Nagrade ob delovnih jubilejih znašajo:

    • za 10 let delovne dobe 50%

    • za 20 let delovne dobe 75%

    • za 25 oz. 30 let delovne dobe 100%

uradno objavljene povprečne neto mesečne plače na zaposlenega v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih pred podelitvijo nagrade.

Za 20 let dela v podjetju se podeli delavcu tudi ustrezna spominska jubilejna nagrada.

 

    1. Solidarnostne pomoči delavcem

 

303. člen

 

Sindikat mora imeli pregled nad materialnim stanjem delavcev še posebej nad tistimi, ki so socialno ogroženi zaradi materialnih in socialnih razmer in ki z vsemi prejemki iz dela in zunaj njega ne dosegajo družbeno dogovorjenega življenjskega minimuma na družinskega člana.

Upravičenost do solidarnostnih pomoči presodi in predlaga sindikat zlasti v naslednjih primerih in pod pogojem, da delavec, oziroma upravičenec ne pridobi pomoči iz drugih naslovov:

  1. pomoč podjetja družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu, v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojnega podjetja in zneskom, ki ga v ta namen prizna ZPIZ v svojem aktu.

  2. družini delavca, ki se je smrtno ponesrečil na delu in ki bi bil še aktiven
    delavec, če bi žive], pripada nadomestilo za ogrevanje po 283. členu le
    kolektivne pogodbe.

  3. v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, če ga je
    delavec vzdrževal, pripada delavcu oz. njegovi družini solidarnostna pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu Slovenije za pretekle tri mesece. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje osebo, ki jo tako priznava zakon o dohodnini.

  4. delavcu, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neprekinjeno več kot šest mesecev odsoten z dela se lahko dodeli denarna pomoč do višine veljavne bruto zajamčene plače na osnovi predhodnega mnenja in meril socialne službe in sindikata podjetja.

  5. enkratna pomoč ob elementarni nesreči ali požaru, ki je prizadel delavca ali njegovo družino, v skladu z internimi kriteriji do dveh povprečnih neto plač v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih.

  6. obdaritev otrok ponesrečenih rudarjev do višine poprečne neto plače v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih,

  7. enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti do višine poprečne neto plače v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih.

  8. pomoč humanitarnim in družbenim organizacijam ipd.

 

    1. Odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja

 

304. člen

 

Delavcu, ki mu kot trajno nepotrebnemu preneha delovno razmerje, lahko podjetje izplača denarno pomoč za začetek samostojne dejavnosti vendar najmanj v višini, kot je določena v 86. členu te kolektivne pogodbe.

 

  1. STROŠKI STORITEV

 

  1. Preventivno zdravstveno varstvo delavcev

 

305. člen

 

Osnovni namen zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev je preprečevanje obolelosti in zmanjševanje števila invalidnih delavcev v pod­jetju z izvajanjem prilagojenih programov medicine dela. Glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene se v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v podjetju, zagotavljajo zdravstveni pregledi najprej:

    • tistim delavcem. ki izvajajo fizično in psihično zahtevnejša dela in naloge, kronično bolnim delavcem,

    • starejšim delavcem,

    • tistim delavcem, ki že dalj časa nišo bili na takem pregledu.

Sredstva zagotavlja podjetje.

  1. Klimatsko zdravljenje delavcev

 

Pri obravnavi upravičenosti delavca do klimatskega zdravljenja mora sindikat na podlagi podjetniških kriterijev upoštevati delavčevo pokojninsko dobo in delovno dobo v podjetju, njegovo socialno stanje, uspešnost in prizadevnost pri delu, pogoje in napore, s katerimi izvaja svoja dela in naloge, napotnica zdravstvene komisije, indikativnost obolenja in zdravljenja.

Na podlagi pismene prošnje in upoštevajoč kriterije iz predhodne točke podjetje krije 50 % stroškov bivanja, ostalo pa sam delavec, ki ob tem tudi koristi plačan redni dopust.

Klimatsko zdravljenje, ki ga sofinancira podjetje, traja 14 koledarskih dni.

 

  1. Kulturno življenje delavcev

 

307. člen

 

Podjetje v zvezi s celovito organizirano kulturno aktivnostjo delavcev zagotavlja zlasti:

    • medsebojne kulturne odnose v procesu dela in ustvarjanja ter kulturnost v hierarhiji odločanja in soupravljanja,

    • kulturni način in pošteno vsebino medsebojnega obveščanja ter komunici­ranja v podjetju in izven njega,

    • pravico do varnega in urejenega delovnega okolja in prostora,

    • dostopnost do kulturnih aktivnosti v podjetju in izven njega tako, da bo vsakemu delavcu, odvisno od njegovih želja in ponudb dostopna vsa organizirana kulturna dejavnost in ponudba kulturnih prireditev,

    • ustrezne kadre, primerna sredstva in druge pogoje za čim kvalitetnejšo kulturno aktivnost in ponudbo.

Merila, oblikovanje in delitev sredstev za razvoj kulturnega življenja delavcev morajo v skladu s posebnim pravilnikom izhajati iz plansko ugotovljenih potreb in želja delavcev in na tej podlagi oblikovanih programov in načrtov sindikata in podjetja za področje kulture.

Sredstva za te namene sporazumno zagotavljata podjetje in sindikat podjetja.

 

  1. Preventivna rekreacija delavcev

 

308. člen

 

Obseg in vsebino organizirane rekreacije in športa ter višino in vir sredstev za te namene opredeli sindikat v programih, ki morajo biti prilagojeni: naravi del in nalog, ki jih opravljajo delavci, zdravstvenemu stanju delavcev in bivanja z usmerjeno vadbo in organiziran medicinsko programiran aktiven oddih zunaj kraja bivanja v skladu s posebnim pravilnikom.

Sredstva zagotavlja podjetje.

 

  1. Službena potovanja v državi in v tujini

 

309. člen

 

Med povračila stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju svojih delovnih obveznosti na službenem potovanju spadajo:

    • dnevnice, kol povračila stroškov prehrane med delom,

    • povračilo stroškov za prenočišče,

    • povračilo stroškov za prevoz.

310. člen

 

Službeno potovanje v državi lahko traja neprekinjeno najdalj petnajst dni, v tujini pa najdalj trideset dni. Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji, kot tudi učenci na proizvodnem delu in študenti na praksi. Višina teh stroškov je določena v veljavni letni tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.

 

311. člen

 

V primeru službenega potovanja v državi je delavec upravičen do:

    • cele dnevnice za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 ur in več kot 12 ur,

    • polovične dnevnice za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur, in za službeno potovanje, ki je trajalo več kol 24 ur, za čas, ki je daljši od 8 ur, vendar ne daljši od 12 ur,

    • znižane dnevnice za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, pod pogojem, da delavec odide na službeno potovanje najmanj dve uri pred začetkom svojega rednega dela ali pa ga konča najmanj 2 uri po preteku svojega rednega dela.

Za večdnevno potovanje v državi in tujini se obračuna toliko dnevnic, kolikokrat po 24 ur je trajalo potovanje, za razliko dostavila ur dejanskega trajanja potovanja, pa se obračuna le polovična oz. znižana dnevnica.

 

312. člen

 

Dnevnica za službeno potovanje v tujino pripada delavcu od trenutka prehoda državne meje pri odhodu oz. vrnitvi iz tujine v višini in valuti, ki je določena z ustreznimi predpisi za državo v katero delavec potuje. Za prehod meje velja na letališču prestop v obmejni pas.

Če se službeno potuje v več držav se pri odhodu obračuna dnevnica za tujo državo, v kateri se službeno potovanje začne, pri vrnitvi pa se obračuna dnevnica za državo, v kateri je bilo službeno potovanje končano.

 

313. člen

 

Delavcu na službenem potovanju se povrnejo stroški za prenočišče v polnem znesku po predloženem računu. Stroški prenočevanja v drugi državi se delavcu povrnejo v valuti te države.

Če delavec ne predloži računa za prenočišče, se mu povrnejo ti stroški v višini 30 % cele dnevnice.

 

314. člen

 

Za prevoz na službenem potovanju se v potnem nalogu določi prevozno sredstvo, katerega uporablja je najbolj racionalna za izvršitev del in nalog na službenem potovanju.

Delavcu se povrnejo prevozni stroški za službeno potovanje v višini stroškov za prevoz s prevoznim sredstvom, določenim v potnem nalogu, na podlagi predložene vozovnice ali računa. Kadar je v potnem nalogu določeno, da delavec uporablja prevoz lastno motorno vozilo, se mu povrnejo stroški za prevoženi kilometer v višini 30 % cene litra bencina.

315. člen

 

Delavcu se lahko povrnejo stroški kilometrov, prevoženih v tekočem mesecu na območju občine, kjer je sedež podjetja oz. organizacijske enote. V izjemnih primerih se lahko delavcu po predhodni odobritvi direktorja podjetja povrnejo stroški tudi za več prevoženih kilometrov.

Za službeno opravilo izven sedeža podjetja, vendar na območju občine, kjer sedež podjetja, oz. organizacijske enote s pravico do povračila kilometrine se šteje vsako opravilo, na katero je bil delavec poslan po nalogu pooblaščenega delavca in v interesu podjetja z namenom. da opravi določen služben opravek, če pri tem uporabi lastno prevozno sredstvo (avto). Takšno službeno opravilo s pravico do povračila stroškov kilometrine je možno odobriti pod naslednjimi pogoji:

  1. da gre za nujno in časovno neodložljivo opravilo.

  2. da je potrebno na približno isti relaciji realizirati več opravil na različnih lokacijah,

  3. da sočasno potuje hkrati več delavcev v isti kraj,

  4. da se laka opravila permanentno ponavljajo večkrat dnevno ali v daljšem časovnem razdobju (tedensko, mesečno, letno) v rednem delovnem času

  5. v drugih primerih, kadar službenega opravila ni mogoče opraviti z javnimi
    oz. organiziranimi sredstvi (avtobus, kombi oz. službeni osebni avto), oz. kadar se tako opravilo z uporabo lastnega prevoznega sredstva realizira hitreje in bolj ekonomično.

  1. Za službena opravila z uporabo lastnih vozil na območju občine, kjer je sedež podjetja, štejemo: službene, poslovne, soupravne, družbene in druge sestanke v interesu podjetja s pogojem, da nanje ni mogoče priti pravočasno z drugimi javnimi prometnim sredstvi ali če je prevoz z lastnim avtom bolj ekonomičen glede na porabljen čas,

  2. prevoz poslovnih ali drugih pomembnih gostov podjetja in če gre za izvrševanje pomembnejših zadev,

  3. prevoz materiala, dostavo elaboratov, poročil in drugih listin, kadar prevoz oz. dostava na drug način ne bi bila smotrna ali pravočasna,

  4. občasna kontrola dislociranih delovnih enot ali delovišč podjetja,

  5. prevoz v vseh drugih primerih, kadar je za izvrševanje poslovnih zadev bolj ekonomična uporaba lastnega prometnega sredstva ali kadar gre za nujnost opravil, katerih odložitev bi podjetju povzročila škodo. Vsak delavec, ki opravlja službena opravila pod opisanimi pogoji, ima pravico do povračila stroškov v obliki kilometrine.

Nihče nima pravice do pavšalnih oblik teh stroškov in tudi ne vnaprejšnje pravice izvajali taka opravila zgolj zaradi službenega položaja ali mimo opredeljenih pogojev.

 

316. člen

 

Tako opredeljena službena opravila na območju občine, kjer je sedež podjetja so smiselno, statusno in odgovornostjo izenačena s službenimi potovanji delavca izven občine, ki jih ta-le izvaja z lastnim prevoznim sredstvom.

 

317. člen

 

Obračun končnih stroškov za službena potovanja v državi in tujini in eventu­alnih drugih stroškov v zvezi s takšnimi potovanji mora delavec praviloma predložiti najkasneje v petih dneh po vrnitvi iz potovanja.

 

  1. Drugi stroški na službenem potovanju

 

318. člen

 

Delavcu se povrnejo tudi drugi stroški, ki so nastali na službenem potovanju v državi in v tujini in so v neposredni zvezi z izvrševanjem naloge, kot npr,: stroški za telefonske pogovore, teleks, telefaks, telegrame, poštne pošiljke, prevoz blaga in prtljage, rezervacije, prevoz z avtotaksijem, če na tej relaciji ni drugih sredstev javnega prometa ipd.

Navedeni stroški se priznavajo delavcu posebej in le pod pogojem, da skupaj z obračunom potnih stroškov predloži račune ali ustrezna potrdila.

 

  1. Povračilo stroškov za delo na terenu

 

319. člen

 

Terensko delo je delo, ki se opravlja izven območja občine, kjer je sedež podjetja.oz. njene delovne enote, oziroma v oddaljenosti več kot 20 km od sedeža podjetja in se delavec, ki to delo opravlja, dnevno ne vrača v kraj sedeža. oziroma v kraj stalnega ali začasnega bivališča.

Kot povračilo stroškov za delo na terenu se razume povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec v času bivanja in dela na terenu.

Do terenskega dodatka je delavec upravičen v primeru, če sta organizirana prehrana in prenočišče na terenu.

Višina terenskega dodatka je določena v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.

Terenski dodatek in dnevnice z morebitnimi stroški za prenočevanje se med seboj izključujejo.

  1. STROŠKI MATERIALA

 

Ostali izdatki, ki bremenijo stroške

 

320. člen

 

V breme stroškov se krijejo:

  1. izdatki za posebne varstvene obleke, obutev in druga osebna zaščitna sredstva, njihovo čiščenje in popravila,

2. izdatki za posebna okrepčila ob večjih okvarah na napravah ali delovnih sredstvih in elementarnih nesrečah.

4. drugi opravičljivi in utemeljeni stroški.

 

  1. POSLOVNI IZZID

 

Delitev dobička

 

321. člen

 

Pod pogojem, da so doseženi letni plansko dogovorjeni ekonomski rezultati gospodarjenja, pripada delavcem pravica do delitve ugotovljenega in priznanega dobička za plače, vendar ne manj, kot v višini čistega dobička, ki presega 5 % poslovnega sklada.

Pri tem se upošteva poprečno stanje pos­lovnega sklada podjetja v poslovnem letu. Deleži zaposlenih iz dobička se obračunajo takrat, ko podjetje doseže čisti dobiček in zanj obstaja pravna podlaga.

Od dobička. namenjenega za delitev delavcem, se 80 % razdeli delavcem sorazmerno izplačanimi osnovnimi plačami, povečanimi za dodatek za delovno dobo, 20 % dobička pa po merilih, ki jih vnaprej določi direktor.

O delitvi dela dobička odloča organ upravljanja podjetja na predlog direktorja po periodičnih obračunskih obdobjih oz. najkasneje do sprejema prvega periodičnega obračuna po zaključnem računu.

Delavec ni upravičen do deleža v dobičku, če prekine delovno razmerje po lastni krivdi. Delavcu, kateremu ne preneha delovno razmerje po lastni krivdi, pripada delež na dobičku sorazmerno višini njegove letne plače in času zaposlitve v koledarskem letu.

 

  1. PLAČA SINDIKALNIH ZAUPNIK0V

 

322. člen

 

Za opravljanje profesionalne predsedniške sindikalne funkcije v podjetju pripada sindikalnemu delavcu plača, ki ne more bili nižja od plače, ki jo je delavec prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije z vsemi pripadajočimi bonitetami v skladu z osnovno pogodbo o zaposlitvi in odločbo o razporeditvi, oz. najmanj v višini poprečne skupne plače VII. tarifnega razreda v podjetju, če je to zanj ugodneje.

Volonterski funkcionar sindikata v podeljuje v času opravljanja te funkcije razporejen na delovno mesto, ki ga je opravljal pred nastopom funkcije. V tem primeru pripada funkcionarju še dodatna mesečna stimulativna na­grada, ki je odvisna od povprečne skupne plače delavcev v podjetju v preteklem mesecu v naslednji višini:

  1. Za sindikalnega poverjenika oz. vodjo sindikalne skupine - do 5%,

  2. Za sindikalnega zaupnika v podjetju, ki ni član izvršilnega organa sindikata v podjetju- do 10%,

  3. Za sindikalnega zaupnika, ki je istočasno član izvršilnega organa sindikata v podjetju- do 15%,

  4. za sekretarja sindikata v podjetju - do 20% in

  5. za predsednika organizacije sindikata v podjetju - do 25%.

Sindikalnim funkcionarjem pripadajo za opravljanje funkcije tudi vse druge pravice pod pogoji, ki jih določa ta kolektivna pogodba.

Celovite plače z dodatki, nadomestili in drugimi pripadajočimi osebnimi prejemki vezane na funkcijo v skladu s sklepi izvršilnega organa sindikata podjetja krije vsem sindikalnim funkcionarjem podjetje iz svojih sredstev.

Po prenehanju funkcije delavcu preneha pravica do stimulativne nagrade ter se ga razporedi na isto delovno mesto, pod istimi pogoji dela in z enakim vrednotenjem, kot pred izvolitvijo.

SINDIKAT PODJETJA IN POGOJI ZA NJEGOVO DELOVANJE

 

323. člen

 

Delavci imajo pravico, da se zaradi razvijanja in obrambe lastnih ekonomskih in socialnih koristi združujejo v sindikalno organizacijo podjetja. Delavci se prostovoljno včlanjujejo v sindikat, organizirajo njegovo delovanje in aktivnosti v skladu s statutom, pravili in drugimi predpisi. Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov podjetja.

 

  1. Pravice in dolžnosti podjetja in sindikata podjetja

 

324. člen

 

Sodelovanje podjetja in reprezativnega sindikata poteka preko organa upravljanja oz. njegovega predstavnika, direktorja, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter sindikalnimi zaupniki. Obe stranki lahko kadarkoli zahtevata sestanek pristojnih predstavnikov, ki mora biti organiziran v roku 3 dni od podane zahteve. Če sestanek brez opravičenih razlogov odkloni predstavnik podjetja se šteje, da podjetje noče obravnavati stališč in mnenj sindikata. Če pa sestanek odkloni sindikalni zaupnik, mora podjetje o tem obvestiti sindikat.

 

325. člen

 

Organ upravljanja podjetja. direktor in strokovne službe so dolžni v vseh primerih posredovati sindikatu vabila, gradiva in podatke vsaj 7 dni pred sejo ustreznega organa. V kolikor pisni materiali in vabila niso posredovani pravočasno, lahko sindikat zahteva preložitev obravnave za enako število dni.

Prav tako se mora zagotoviti predstavnikom sindikata višjih ravni organizira­nosti oz. neodvisnim strokovnjakom, ki jih angažira sindikat, pravočasen dostop do vseh podatkov, ki so pomembni za materialni in socialni položaj članov sindikata oz. delavcev.

 

326. člen

 

Organ upravljanja podjetja in direktor so dolžni poleg primerov, določenih z zakonom in to kolektivno pogodbo, Se obvezno zahtevati in obravnavati mnenje sindikata pred sprejemom:

        1. vsake odločitve s katero se posredno ali neposredno urejajo kolektivne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ali določenega števila, oz. posameznih kategorij delavcev v podjetju, v primeru kolektivnega ali individualnega odpusta delavcev, zlasti pa v primerih odločanja o razporeditvi delovnega časa, trajanja izrednega kolektivnega dopusta, izvajanja ukrepov za varstvo pri delu, pogojih dela, presežnih delavcev, družbenega standarda, meril za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, meril za inovacijsko dejavnost, razpolaganje s stanovanjskim skladom, razpolaganje s počitniškimi kapacitetami, kriteriji za napredovanje delavcev ipd.

        2. vsake odločitve o individualnih pravicah in obveznosti posameznega delavca.

Zahteve za mnenje se posreduje pooblaščenemu sindikalnemu zaupniku.

327. člen

 

Sindikat se pri oblikovanju mnenja o odločitvah iz 1. točke prejšnjega člena in pri svojem ukrepanju v primeru neupoštevanja takšnega mnenja s strani vodstva in organa upravljanja podjetja, zavezuje upoštevati tudi podjetniški

Zato se v teh primerih kljub morebitnemu manj ugodnemu položaju delavcev, ki ga povzroči takšna odločitev v dogovorjenem obdobju, odreka uporabi stavke in drugih oblik motenja delovnega procesa pod pogojem, da:

  1. je koristnost ali celo nujnost odločitve za doseganje boljših poslovnih rezultatov oz. morebitna sanacija poslovanja podjetja vsestransko strokovno argumentirana,

  2. dejanski pozitivni ekonomski učinki odločitve objektivno opravičujejo oz. začasno odtehtajo manjše ugodnosti delavcev, se z odločitvijo ne kršijo oz. zmanjšujejo že pridobljene in z zakonom ter to kolektivno pogodbo določene pravice delavcev,

  3. podjetje ob sprejemu odločitve v soglasju s sindikatom zagotovi ustrezno individualno rešitev eksistenčnih in drugih težjih problemov posameznih delavcev, ki bodo neposredno posledica sprejete odločitve,

  4. da je z dosledno uporabo postopkov in kriterijev, če so ti vnaprej dogovorjeni pri odločitvi izključena morebitna šikana delavcev.

 

328. člen

 

V kolikor je bila odločitev iz prve točke 326. člena sprejeta brez mnenja sindikata ali v nasprotju z njim, sindikat pa ji oporeka izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega člena, jo je pristojni organ, ki jo je sprejel, dolžan na njegovo zahtevo v roku 3 dni ponovno pretehtati in o svoji odločitvi obvestiti sindikat. kolikor mnenje ali predlog sindikata ni ponovno obravnavan ali upoštevan,
lahko sindikat odvisno od vsebine odločitve organa, ki jo je sprejel, sproži spor pred pristojnim organom v podjetju, sodiščem ali arbitražo.

Če se v tem postopku ugotovi, da kršitev ni bila zakonita, delavci pa so že trpeli njene negativne posledice, se na zahtevo sindikata začne postopek za uveljavljanje odgovornosti pristojnih delavcev in organov podjetja.

V kolikor bistvena kršitev pravil postopka ni upoštevana v pritožbeni stopnji, se
lahko sindikat odloči tudi za organiziranje stavke v podjetju ali njenem delu.

  1. Priznani in plačani delovni čas za sindikalno delo

 

329. člen

 

Podjetje v skladu s to kolektivno pogodbo zagotavlja naslednji obseg plačanega sindikalnega dela med rednim delovnim časom:

1. Za opravljanje nalog sindikata najmanj po 1 uro na delavca na leto.

V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih funkcionarjev in njihovih predstavnikov v organih višjih oblik sindikalne organiziranosti (teritorialnih, panožnih, funkcionalnih oz. solidarnostnih), udeležba na sindikalnih sejah, posvetih in izobraževanju izven pod­jetja, kot tudi ne profesionalnih sindikalnih funkcionarjev,

2. Za usposabljanje sindikalnih zaupnikov iz podjetja najmanj 7 plačanih delovnih dni letno na zaupnika, vendar skupno število ur ne more presegati tretjine ur predhodne točke.

Potreben čas za opravljanje nalog, ki jih sindikat podjetja prevzame dodatno na podlagi neposrednega dogovora s podjetjem se priznava in plača posebej in izven dogovorjenega fonda ur za sindikalno delo.

Sindikalni aktivist, ki hkrati opravlja več različnih funkcij oz, hkrati sodeluje v različnih oblikah sindikalnega dela ima pravico do kumulativne izrabe posameznih pravic iz prejšnjih točk tega člena.

O izrabi dogovorjenega fonda plačanih ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjen med direktorjem podjetja in sindikatom.

 

330. člen

 

Članske sestanke in sestanke sindikalnih skupin sklicuje predsednik sindikata podjetja oz. vodja sindikalne skupine ali pooblaščeni sindikalni zaupnik na podlagi obveznega predhodnega posvetovanja z direktorjem oz. drugim pristojnim delavcem zaradi določitve najprimernejšega časa za organiziranje sestanka ob upoštevanju nujnih potreb delovnega procesa in razporeditve delovnega časa.

Direktor podjetja lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa z obrazloženim sklepom začasno prepove sklic članskega sestanka ali sestanka sindikalne skupine ob predvidenem času in zahteva njegovo preložitev, vendar največ za 3 dni. Po tem roku lahko pooblaščeni sindikalni funkcionar skliče sestanek brez predhodne odobritve direktorja.

Sestanek izvršilnega odbora sindikata podjetja lahko predsednik sindikata podjetja skliče po lastni presoji. Nadrejeni delavci so dolžni omogočiti članom izvršilnega odbora iz posameznega dela delovnega procesa udeležbo na sklicani seji.

 

331. člen

 

Direktor podjetja in predsednik sindikata se zavezujeta, da bosta na podlagi te kolektivne pogodbe sklenila poseben dogovor o pogojih za delovanje sindikata, njegovih organov in zaupnikov (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi te kolektivne pogodbe.

  1. Določitev sindikalnih zaupnikov v podjetju

 

332. člen

 

Poleg predsednika in sekretarja sindikata podjetja, ki jima je v skladu s pravili sindikata podjetja priznan status sindikalnih zaupnikov, imajo to funkcijo še po trije voljeni sindikalni funkcionarji iz vsake zaključene organizacijske enote oz. obrata.

Iz vsake organizacijske enote oz. obrata, kjer je več kot šeststo članov sindikata se na vsakih dodatnih dvesto članov lahko voli še po enega zaupnika. Poleg sindikalnih zaupnikov se po obratih na enak način in istočasno izvoli še enako število namestnikov, katerim v času nadomeščanja pripadajo enake pravice, obveznosti in odgovornosti, kot zaupnikom. To velja tudi za delovno-pravno imuniteto v in izven časa nadomeščanja za dejanja in aktivnosti, ki jih je funkcionar izvajal v času nadomeščanja.

Sindikalni zaupniki in njihovi namestniki določijo izmed sindikalnih zaup­nikov glavnega zaupnika, ki je vodja podružnice na nivoju organizacijske enote ali obrata in član izvršilnega odbora sindikata podjetja.

 

333. člen

 

Sindikat podjetja lahko v skladu s svojo reprezentativnostjo imenuje do tri sindikalne delavske predstavnike v svojstvu zaupnikov, ki na strokovnih področjih branijo interese sindikata, pomagajo delavcem pri ohranitvi ali izboljšanju njihovih delovnih in življenjskih pogojev, sodelujejo pri razreševanju pritožb ali sporov pripravljajo strokovne materiale in sodelujejo pri vseh sindikalnih pogajalskih funkcijah v in izven podjetja.

 

334. člen

 

Sindikalni zaupnik pridobi status pooblaščenega predstavnika sindikata s pravicami in dolžnostmi po tej kolektivni pogodbi z dnem, ko je direktorju in organu upravljanja podjetja vročen pisni sklep sindikata podjetja.

Sindikalnemu zaupniku mora biti izdano tudi pisno pooblastilo sindikata podjetja. Če ni v pisnem pooblastilu sindikata podjetja določeno drugače, imajo sindikalni zaupniki v razmerju do vodstva podjetja in organov upravljanja ter do inšpekcije dela enake pravice in dolžnosti.

  1. Pravice in dolžnosti sindikalnih zaupnikov

 

335. člen

 

Sindikalni zaupnik je pooblaščen predstavnik sindikata podjetja pri uresničevanju sindikalnega varstva pravic in interesov delavcev. Vsa pravna in nepravna dejanja in ravnanja sindikalnega zaupnika v razmerju do vodstva podjetja in organov upravljanja se štejejo kot akti delovanja sindikata podjetja. Vodstvo in organi upravljanja podjetja komunicirajo s sindikatom preko sindikalnih zaupnikov.

 

336. člen

 

Podjetje mora sindikalnemu zaupniku zagotoviti vse potrebne pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalne dejavnosti s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. V zvezi s tem ima sindikalni zaupnik zlasti pravico, da se bori za uveljavljanje novih oz. vedno večjih kolektivnih delavskih pravic ter njihovo normiranje v kolektivni pogodbi oz., da varuje že pridobljene pravice, zapisane v zakonih in tej kolektivni pogodbi pred kakršnokoli obliko kršenja.

 

337. člen

 

Sindikalni zaupnik ima poleg opredeljenih pravic z zakonom in to kolektivno pogodbo še zlasti naslednje dolžnosti in pravice:

a) dolžnosti:

    • seznanjati delavce s sklepi in opozorili sindikata, organov upravljanja in vodstva podjetja,

    • v podjetju organizirati razprave o teh sklepih in opozorilih,

    • seznaniti delavce z vsebino in uresničevanjem te kolektivne pogodbe,

    • zastopati delavce pred organi podjetja in zunanjimi institucijami,

    • aktivnosti v primeru stavke,

b) pravice:

    • zahtevati od pristojnih strokovnih služb in pooblaščenih delavcev vse podatke, ki jih potrebuje za učinkovito izvajanje nalog sindikata,

    • prisostvovati na vseh sejah organov, ki odločajo o pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev ter posredovati stališča in mnenja sindikata.

    • zahtevati, da ga pristojni vodilni delavec obvezno sprejme na razgovor v zvezi z varstvom pravic delavcev,

    • zahtevati, da se pristojni vodilni delavci in organi z njim posvetujejo pred sprejetjem odločitve o pravicah in dolžnostih delavcev v vseh tistih primerih, za katere je tako vnaprej določeno s to kolektivno pogodbo,

    • zahtevati, da pristojni vodilni delavci in organi upravljanja obravnavajo vse njegove pobude in predloge glede varstva delavskih pravic in da ga o svojih sklepih in stališčih obvestijo,

    • zahtevati začetek postopka za ugotavljanje odgovornosti pristojnih delavcev zaradi kršenja delavskih pravic,

    • zahtevati ukrepanje za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja pri zunanjih institucijah (sodiščih, inšpekcijskih službah, itd.),

    • organizirali sodelovanje višjih oblik organiziranja sindikata zaradi reševanja problematike v zvezi s pravicami z dela in po delu,

    • zahtevali pisne obrazložitve o razlogih, zaradi česa mnenja, predlogi in stališča sindikata niso bila upoštevana.

338. člen

 

Sindikalni zaupnik mora opravljati sindikalno dejavnost na način, ki ne bo zmanjševal učinkovitosti poslovanja podjetja ali neutemeljeno povzročal slabih medsebojnih odnosov. Sindikalni zaupnik je dolžan, da:

    • sindikalno dejavnost opravlja le v okviru delovnega časa, dogovorjenega s to kolektivno pogodbo,

    • ne uporablja organiziranja stavk in drugih oblik motenja delovnega procesa, če je mogoče kršitev pravic učinkovito preprečiti ali odpraviti po redni pravni poti ali na drug primeren način,

    • izbiro oblik, metod in sredstev za uresničevanje svoje varstvene funkcije prilagaja teži in pomenu storjenih kršitev,

    • kulturno in argumentirano nastopa nasproti pristojnim vodilnim delavcem in organom pri zavzemanju za delavske pravice,

    • zaradi sindikalnega dela ne zanemarja svojih rednih delovnih dolžnosti ali kako drugače zlorablja položaj in pooblastila sindikalnega zaupnika.

V primeru, da sindikalni zaupnik ne opravlja obveznosti v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo, je izvršilni organ sindikata podjetja dolžan na svojo ali pobudo direktorja kritično oceniti njegovo delo ali ravnanje ter v skladu s svojim pravili zahtevati tudi njegovo razrešitev oz. odpoklic.

 

339. člen

 

Direktor podjetja je dolžan najmanj enkrat mesečno povabiti sindikalne zaupnike v podjetju na razgovor zaradi skupne proučitve stanja na področju varstva delavskih pravic v podjetju in dogovora o potrebnih ukrepih.

340. člen

 

Sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto.

Sindikalnega zaupnika v času trajanja njegove funkcije in še dve leti po njenem preteku oz. razrešitvi brez soglasja sindikata podjetja ni mogoče:

1. prerazporediti v izmeni oz. obratu v okviru podjetja ali celo v drugo podjetje.

2. uvrstiti med presežne delavce,

3. mu znižati plače,

4. začeti proti njemu disciplinski ali odškodninski postopek in

5. ga kako drugače postavljati v manj ugoden oz. podrejen položaj.

Vsak zgornji ukrep oz. odločitev je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne da pisnega soglasja.

Sindikat odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pristojni vodilni de­lavec ali organ pa lahko o tem sproži postopek pred organom, ki je pristojen za reševanje sporov iz te pogodbe. Dokazno breme je na organu podjetja. Določila zakona in te kolektivne pogodbe o delovnopravni imuniteti sindi­kalnih zaupnikov se uporabljajo tudi za ostale sindikalne aktiviste v podjetju.

  1. Poverjenik - vodja sindikalne skupine

 

341. člen

 

Poverjenik- vodja sindikalne skupine, ki je imenovan v sindikalni podružnici in ni uradno določen sindikalni zaupnik. V razmerju do pooblaščenih delavcev in organov podjetja nima statusa pooblaščenega predstavnika sindi­kata, vendar pa mu je podjetje dolžno zagotavljati njegovo sindikalno delo.

Poleg pravice izvajanja dela sindikalnih aktivnosti med članstvom sindikata (npr. volilni postopki, razprave o dokumentih, oblikovanje stališče za seje organov sindikata itd.) v okvirih te kolektivne pogodbe, ima poverjenik - vodja sindikalne skupine pravico na pristojne vodstvene delavce svoje izmene in organizacijske enote neposredno naslavljati različne pripombe, pobude in predloge neobvezne uprave, pristojni vodstveni delavec pa jih je dolžan sprejeti na znanje. Če se pristojni vodstveni delavec nanje ne odzove, lahko poverjenik - vodja sindikalne skupine zahteva uradno intervencijo glavnega sindikalnega zaupnika.

Število poverjenikov določi sindikalni organ sindikata podjetja za vsako sindikalno podružnico posebej.

 

PRAVICE IN DOLŽNOSTI V ZVEZI S STAVKO

 

342. člen

 

Delavci imajo pravico do stavke, pri čemer je z načinom in obliko organizi­ranja stavke potrebno zagotoviti opravljanje tistih nujnih opravil, ki so pogoj, da prekinitev dela ne ogrozi dela ali prebivalstva, življenja, varnosti in zdravja ljudi. Z načinom izvedbe stavke je treba zagotoviti varnost in varovanje opreme in naprav.

 

343. člen

 

S stavko delavci uveljavljajo svoje pravice, zahteve in interese v zvezi z njihovim ekonomskim, materialnim in socialnim položajem.

Stavka se organizira v primerih neizpolnjevanja te kolektivne pogodbe, nepristajanja na upravičene zahteve po njenih spremembah in dopolnitvah ter v primerih, ko sprejeti ekonomski ali drugi ukrepi ogrozijo delo ter poslabšajo položaj delavcev v primerjavi z delavci drugih dejavnosti v Sloveniji.

 

344. člen

 

Zaradi posebnega družbenega pomena dejavnosti se stavka organizira v naslednjih oblikah:

    • z grožnjo s stavko,

    • z opozorilno stavko,

    • s stavko s prekinitvijo dela, ki ima za posledico določeno omejitev oskrbe s premogom.

 

345. člen

 

S stavkovnimi pravili se uredijo pogoji za začetek stavke, oblike, vodenja in organiziranja stavke, čas trajanja stavke in postopek usklajevanja zahtev in interesov delavcev.

Stavkovna pravila sprejme sindikat dejavnosti, pri čemer je za del, ki ureja način izvedbe stavke s prekinitvijo dela, potrebno predhodno soglasje pristojnega vladnega organa za energetiko.

 

346. člen

 

Odločitev za stavko je osebna pravica delavca.

Proti delavcem zaradi udeležbe v stavki ni možno uvesti postopka zaradi kršitve delovne obveznosti.

V času trajanja stavke delavcev ni možno suspendirati ali jim zaradi stavke prekinili delovno razmerje.

 

OBVEŠČANJE IN SOUPRAVLJANJE V PODJETJU

 

347. člen

 

Direktor podjetja je dolžan obveščati delavce zlasti o:

    • večletnih in letnih planih podjetja,

    • pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonom­ski in socialni položaj delavcev,

    • doseženih medletnih in letnih poslovnih rezultatih,

    • osnutkih oz. predlogih aktov in sklepov, ki v skladu s to kolektivno pogodbo urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve plač, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.

O teh oz. drugih zadevah je treba delavce praviloma pisno obvestiti pred sprejemom odločitev.

Obveščanje se izvede pismeno z izdajo informacije, izobešanjem sklepov oz. zapisnikov na oglasne deske in preko razglasne postaje.

Pri obveščanju delavcev se organi podjetja tu ne morejo sklicevati na tajnost podatkov, razen za tiste, ki so kot tajni opredeljeni v zakonu ali statutu podjetja.

Pri uveljavljanju pravic do obveščanja so delavci dolžni varovati poslovno tajnost. Kršitev poslovne tajnosti je hujša kršitev delovne ob­veznosti.

Sistem obveščanja mora delavcem omogočiti. da lahko dajejo svoje pripombe, predloge in stališča k predlogom odločitev direktorja podjetja.

Načini, oblike in pogostnost obveščanja delavcev določi s sklepom direktor v sodelovanju z organom upravljanja podjetja.

Celoten sistem obveščanja organizira in izvaja strokovna služba, v sklopu katere je tudi področje obveščanja.

 

348. člen

 

V zvezi z usposabljanjem, pripravljanjem, vodenjem in spremljanjem soupravljalskih aktivnosti gredo zaposlenim članom in funkcionarjem organov soupravljanja naslednje pravice:

a) delavcem podjetja pripada za sestanke kolektiva najmanj pet dela prostih ur na leto,

b) člani sveta delavcev imajo pravico, najmanj do treh plačanih delovnih ur na mesec, da po dogovoru z neposrednim vodjem organizacijske enote, katere delegati so, organizirajo delovne razgovore oz., da med delom opravijo za sejo sveta delavcev potrebna posvetovanja ter tako pridobijo mnenja in stališča delavcev,

c) podjetje je dolžno zagotoviti strokovno usposabljanje članov sveta delavcev za opravljanje njihove funkcije, in sicer v vsakem letu mandata do 40 delovnih ur,

d) volonterski predsednik sveta delavcev ima za pripravljanje, vodenje in spremljanje izvajanja sklepov in stališč sveta delavcev na razpolago do osem delovnih ur za vsako sejo sveta delavcev po dogovoru z direktorjem pa tudi več.

Določbe prejšnjega odstavka o pravicah, obveznostih in odgovornostih predsednika in članov sveta delavcev se smiselno uporabljajo tudi za njihove namestnike.

 

PRAVICA DELAVCA DO ZAVAROVANJA OSEBNIH PODATKOV

 

349. člen

 

Delavec ima pravico do varstva svojih osebnih podatkov, ki se zbirajo v podjetju.

Podjetje ne sme zbirati in hraniti v svojih zbirkah:

- podatkov, pridobljenih pri sklepanju delovnega razmerja z izpolnjevanjem vprašalnikov, zbranih podatkov od drugod, dalje podatkov na podlag psiholoških testov, intervjujev ipd.,

- podatkov, ki bi s kombinacijo zbirk podatkov omogočali nad delavcem delni ali popolni nadzor,

netočnih ali nepopolnih podatkov in

- podatkov, ki niso neposredno povezani z zahtevami delovnega mesta a niso v neposredni zvezi z uveljavljanjem pravic iz delovnega razmerja.

Delavec ima pravico:

- se seznaniti z vsebino podatkov ali zbirk podatkov, ki se nanašajo nanj.
Upravljavec zbirk podatkov v podjetju je dolžan delavcu na njegovo zahtevo v 8 dneh posredovali delni ali celotni izpis podatkov,

- zahtevati, da se v zbirko vnešeni podatki dopolnijo, spremenijo ali brišejo, če niso točni,

- do informacije, komu je podjetje posredovalo njegove podatke.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

350. člen

 

Neposredni nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe izvajata pogodbeni stranki preko svojih oblik organiziranosti.

 

351. člen

 

Kolektivna pogodba ali njene spremembe se uveljavljajo in uporabljajo od njihove uveljavitve, razen če se za posamezen del vsebine stranki ne dogovorila drugače.

 

352. člen

 

Uveljavljena kolektivna pogodba se objavi in posreduje na način, da je dostopna vsem zainteresiranim zaposlenim delavcem, sindikatu podjetja in drugim organom podjetja najkasneje v enem mesecu po njeni uveljavitvi.

 

353. člen

 

Ta kolektivna pogodba je podpisana dne 19. novembra 1996 in začne veljati z dnem podpisa.

 

 

Velenje, dne 19. 11. 1996

 

 

 

TARIFNA PRILOGA

 

H KOLEKTIVNI POGODBI PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE

ZA LETO 1996

 

1. člen

 

Izhodiščne bruto plače za dejavnost premogovništva po posameznih tarifnih razredih so za mesec april 1996 za poln delovni čas naslednje:

 

TARIFNI RAZREDI

NIŽJE RELATIVNO RAZMERJE

IZHODIŠČNA

BRUTO PLAČA

I.

ENOSTAVNA DELA

1,000

47.650,00

II.

MANJ ZAHTEVNA DELA

1,287

61.326,00

III.

SREDNJE ZAHTEVNA DELA

1,406

66.996,00

IV.

ZAHTEVNA DELA

1,582

75,382,00

V.

BOLJ ZAHTEVNA DELA

1,771

84.388,00

VI.

ZELO ZAHTEVNA DELA

2,154

102.638,00

VII.

VISOKO ZAHTEVNA DELA

2,710

129.132,00

VIII.

NAJBOLJ ZAHTEVNA DELA

3,650

173.923,00

IX.

IZJEMNO ZAHTEVNA DELA

4,347

207.135,00

 

Zgoraj navedene izhodiščne bruto plače zagotavljajo podjetjem dejavnosti premogovništva v skladu z vsebino 94. člena KP na dan njene uveljavitve povprečno bruto plačo na delavca, doseženo za marec 1995 ob upoštevanju celotne višine eskalacije po Splošni pogodbi za gospodarstvo oz. dejansko izplačano povprečno bruto plačo na delavca po stanju v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo kolektivne pogodbe in te tarifne priloge.

Konkretna višina se za potrebe spremljanja izvajanja kolektivne pogodbe navede v ustrezni metodologiji spremljanja po 18. členu KP premogovništva, ki jo sprejmeta oba pogajalska partnerja skupaj z uveljavitvijo KP.

 

2. člen

 

Izhodiščna bruto plača se vsake tri mesece povečuje za naslednje trimesečje za 85% rasti cen na drobno v zadnjem trimesečju.

Ko rast cen na drobno v času od 1.4.1996 preseže 8,8 % se za nadaljnje uskladitve upošteva celotna rast cen na drobno.

Prva uskladitev se izvede na osnovi rasti cen v obdobju april- junij 96 v skladu z prvim odstavkom tega člena.

 

3. člen

 

Drugi stroški dela in povračila stroškov v zvezi z delom - stroški storitev. ki so navedeni v tej tarifni prilogi se obračunavajo v skladu z 3. in 4. točko tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 ter v skladu z Uredbo o višini povračil v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek v naslednji višini:

DRUGI STROŠKI DELA

 

  1. Povračilo stroškov za ločeno življenje

 

Povračil stroškov stanovanja znaša 18%

Povračilo stroškov prehrane znaša 22%

povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece

 

  1. Povračilo stroškov za prehrano na delu

 

Prehrana med delom se obračuna na način, ki je opredeljen v kolektivni pogodbi in znaša mesečno 10 % povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.

 

  1. Regres za letni dopusti

 

Regres za letni dopust znaša v bruto znesku 102.000,00 SIT. Kjer poslovni rezultati dopuščajo, da se lahko izplača regres do višine povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklih treh mesecih.

Regres in letni dopust se obračunava in izplačuje kot individualna pravica delavca. Če se regres izplača v več delih, se od nove osnove lahko obračuna le neizplačani del.

POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM - STROŠKI STORITEV

 

  1. Povračila stroškov za službena potovanja

 

Povračila stroškov za službena potovanja znašajo:

 

a) dnevnica za službeno potovanje, ki traja

6 do 8 ur 1.218,00 SIT

8 do 12 ur 1.750,00 SIT

nad 12 ur 3.500,00SIT

 

Zgoraj navedene vrednosti se sprotni usklajujejo s spremembo Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.

 

b) povračila stroškov za prenočišče

Do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec po določilih kolektivne pogodbe podjetja ali akta podjetja.

 

c) povračila stroškov za prevoz

Višina kilometrine znaša 30 % maloprodajne cene motornega bencina.

 

  1. Povračila stroškov za delo na terenu

 

Terenski dodatek znaša dnevno 21 % dnevnice za službeno potovanje, ki traja nad 12 ur.

 

4. člen

 

 

Ostali prejemki oziroma stroški v zvezi z delom se obračunavajo in izplačujejo v skladu z opredeljenimi osnovami in merili iz kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije.

Tarifna priloga za leto 1996 začne veljati z dnem podpisa.

 

 

Ljubljana, dne 9. 7.1996

 

 

 

METODOLOGIJA

SPREMLJANJA IZVAJANJA KOLEKTIVNE POGODBE PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE

 

l. člen

 

Na podlagi 1. in 2. člena vsebine tarifne priloge h kolektivni pogodbi premogovništva za leto 1996 so povprečne bruto plače na delavca po stanju v podjetjih (brez vodstva in pripravnikov) premogovništva za mesec uveljavitve kolektivne pogodbe naslednje:

 

- Premogovnik Velenje 156.013,00 SIT

- Rudnik Trbovlje-Hrastnik 138.119,00 SIT

- Rudnik premoga Senovo v zapiranju 120.119,00 SIT

- Rudnik premoga Zagorje v zapiranju 112.802,00 SIT

- Rudnik premoga Kanižarica v zapiranju 123.019,00 SIT

 

Povprečne bruto plače na delavca, dosežene v aprilu 1996, se spreminjajo v odvisnosti od strukturo mesecu, s tem da v letnem okviru, ki je opredeljen z gospodarskim načrtom podjetja, ne bodo manjše od zgoraj navedenih, brez upoštevanja eskalacije.

Izhodiščne plače in povprečne bruto plače se valorizirajo na enak način, v višini in rokih, ki so opredeljeni v letni tarifni prilogi k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in veljavnem socialnem sporazumu. Prva uskladitev se izvede na osnovi rasti cen v obdobju april - junij 1996.

 

2. člen

 

Neposredni nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe realizirata pogodbeni stranki prek svojih oblik organiziranosti, tako v okviru normativnega kot tarifnega dela kolektivne pogodbe.

 

3. člen

 

Zaradi pravočasnega in pravilnega spremljanja na tarifnem področju bo ustrezna pooblaščena služba zbirala podatke na obrazcu, ki je sestavni del te metodologije (Priloga: 1).

Komisija za spremljanje lahko obrazec iz tega člena dopolnjuje oz. spreminja. Podjetja so dolžna posredovati izpolnjene obrazce pooblaščeni službi najkasneje v treh dneh izplačilu plač.

Za potrebe spremljanja se izpolnjen obrazec posreduje za izplačilo plač za mesec pred uveljavitvijo kolektivne pogodbe.

 

4. člen

 

Strokovna služba vsak mesec seznani partnerja na podlagi zbranih podatkov z naslednjimi kazalci, ki so namenjeni spremljanju gibanja plač v posameznih podjetjih in sicer ločeno za delavce na delu in delavce na čakanju:

 

    • IZPLAČANA BRUTO PLAČA NA MESEC IN POVPREČJE TREH MESECEV,

    • IZPLAČANA BRUTO PLAČA NA DELAVCA IZ UR IN PO STANJU NA MESEC IN POVPREČJE TREH MESECEV,

    • PR1MERJAVA IZPLAČANE BRUTO PLAČE NA DELAVCA IZ UR IN PO STANJU NA MESEC IN POVPREČJE TREH MESECEV Z IZPLAČILI V GOSPODARSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE.

 

5. člen

 

V primeru, da pride do odstopanj na podlagi zbranih podatkov iz 3. člena, ki so posledica večjih kadrovskih premikov, povečane fluktuacije, uveljavitve novega plačnega sistema oz. drugih dejstev, ki bistveno vplivajo na izplačano BRUTO PLAČO, komisija za razlago in spremljanje mesečno ugotovi nova dejstva ter predlaga ustrezne ukrepe.

 

6. člen

 

Metodologija se lahko spremeni ali dopolni na pobudo vsakega izmed partnerjev.

Ta metodologija prične veljati na dan uveljavitve kolektivne pogodbe in tarifne priloge za leto 1996.

 

Ljubljana, dne 09.07.1996